UFFF… TEŽKA BO, AMPAK Z MALO TRUDA BO ŠLO!
Ker je Jezus vedel, da se bo kmalu poslovil od svojih prijateljev, je molil k Bogu Očetu: »Sveti Oče, ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« Jezus želi tri stvari: 1.) kristjani naj bodo med seboj prijatelji, 2.) naj ohranijo ljubezen do Jezusa in Boga Očeta, 3.) Naj bolj kot z besedo, navdušujejo z zgledom dobrega življenja. Hmm … tole pa ni ravno lahko doseči. Če smo dovolj realni do samih sebe, si moramo priznati, da smo do ljudi težko vedno prijazni. Včasih smo mi »vstali z levo nogo«, včasih so drugi »v slabi koži« in zato se hitro kaj sporečemo. Vidimo, torej, da smo s samo svojo človeško močjo žal prekratki. Med nami je toliko zamer in strahu in egoizma, ko bolj mislimo nase in na svojo korist, kot pa na to, da je tudi za druge treba narediti kaj dobrega. In pošteno rečeno – ZAMERA in naš EGO sta največja ubijalca naših odnosov. Kdo nam torej lahko pomaga? Ja še kdo, ki je močnejši od nas? Morda pa le je.
Pred časom sta mi prišla v roke dva zapisa od Anonimnih alkoholikov, ki sta me zares nagovorila. Anonimni alkoholiki so ljudje, ki imajo skupno težavo – nemoč pred alkoholom. V teh skupinah so ljudje, ki so politično zelo različno orientirani, ter verni in neverni. Skupna stiska in skupen trud jih družita v skupino neverjetno navdihujočih ljudi. In če so ti ljudje, med katerimi so tudi mnogi neverni, prišli do osebne izkušnje, da brez »Višje sile« - kot oni temu pravijo, ne morejo narediti premika na bolje, potem jim je vredno vsaj prisluhniti. Prvi zapis se glasi: Bog, dajem se Ti na razpolago, da boš z menoj gradil in delal z menoj, kar hočeš. Osvobodi me tega, da mislim samo nase, da bom lahko bolje izpolnjeval Tvojo voljo. Odvzemi moje slabosti, da bo zmaga nad njimi, tistim, ki bi jim rad pomagal, pričala o Tvoji moči, Tvoji ljubezni in Tvojem načinu življenja. Pomagaj mi, da bom lahko vedno izpolnil Tvojo voljo! In drugi zapis se glasi: Moj Stvarnik, pripravljen sem ti izročiti vse, kar je v meni – dobro in slabo. Prosim te, da odstraniš iz mene vsako značajsko slabost, ki mi preprečuje, da bi bil uporaben Zate in za moje prijatelje. Daj mi moč, da bom sedaj, ko bom odšel od tu, izpolnil tvoje naročilo. Lahko nekdo reče: »Ah, jaz nisem kristjan, zato mi ni treba izpolnjevati prvih dveh naročil: 1.) naj bodo kristjani med seboj prijatelji, 2.) naj kristjani ohranijo ljubezen do Jezusa in Boga Očeta.« Vseeno pa gre vabilo vsem nam, naj bolj kot z besedo, navdušujemo z zgledom dobrega življenja. Ob prebranem lahko rečemo: »Hmm … res … tole pa ni ravno lahko doseči.« Lahko pa se pogumno nasmehnemo in si rečemo: »Vsaj poizkusimo. Z nekaj truda bo pa morda le šlo!«
Misel blaženega Antona Martina Slomška
»Beseda je obraz naši misli. Mora biti torej svetla, umevna in razumljiva. Kdor zmešano misli, tudi zmešano govori. Poprej modro premisli, preden spregovoriš.«
Pisarna Karitas
Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.
Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?
Vsake toliko preurediva dan in teden s pomočjo vprašanja: »Kje nama pobegne največ časa?« V Svetem pismu Pridigar piše: »Je čas pridobivanja in čas zapravljanja, čas hranjenja in čas zametavanja. Je čas paranja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja. (Pridigar 3, 6-7) Znanstveniki glede na raziskave ugotavljajo, da 85% stvari tudi drugi ljudje opravijo skoraj enako dobro, kakor mi. Zato lahko vključita v delo in opravila tudi otroke in vnuke – nihče ni premajhen ali prezaposlen, da ne bi doma še česa naredil za skupno dobro. Vsa opravila lahko razdelimo v dve skupini: 1.) So opravila, ki so kakor teniške žogice. Če nam padejo iz rok, se odbijejo in jih lahko ujame kdo drug. 2.) So opravila, ki so kakor porcelanaste žogice. Če nam padejo iz rok, se razbijejo. Samo teh »porcelanastih opravil« ne smemo prelagati na druge, oz. si moramo zanje vzeti čas (v družini so to opravila, ki običajno gradijo osebne odnose).
Vprašajta se torej:
- Kje nama pobegne največ časa
- Kaj lahko omejiva ali odstraniva, da si nekaj časa sprostiva? (TV, računalnik, manj potrebna opravila …)
- Katere stvari lahko preloživa na otroke in vnuke?
- Kaj so »porcelanaste žogice« ki gradijo najin odnos? Premisliva katero staro lepo navado bi lahko poživila, ali pa katero novo stvar bi lahko vnesla v najin odnos.
Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega
Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Tudi sam sem prvič slišal, da ima bivši strokovnjak za prodajo pri podjetju Kodak, John Larish slovenske korenine. Njegova stara starša Anton in Francka Per, sta bila iz Moravč. V Cleveland sta se izselila kmalu po letu 1900. Ena od njunih hčera se je pozneje poročila s hrvaškim izseljencem. Leta 1928 se jima je rodil John in bil nekaj mesecev pozneje krščen v slovenski župniji svetega Vida, v Clevelandu. Osnovno šolo je obiskoval v takrat slovenski župniji svetega Lovrenca. Po končani srednji šoli je v drugem letniku univerze, leta 1952, vstopil v ameriško vojsko. Tam se je zaljubil v fotografiranje in snemanje. Snemal je zgodbe, ki so jih pogosto predvajali na krajevnih televizijskih poročilih. Kot industrijski specialist je delal za podjetje GAF. Leta 1969 se je zaposlil v podjetju Eastman Kodak. Zasnoval je nov fotografski laboratorij za newyorško policijo. Bil je tudi izumitelj, saj ima kar nekaj patentov na področju elektronske in pozneje digitalne fotografije. Prav na področju razvoja in pospeševanja digitalne fotografije je igral pomembno vlogo.
Dne 25. junija praznujemo dan državnosti
Na ta dan obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Takrat sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slovesno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Samo za osvežitev – nekaj dogodkov, ki so se zgodili par let pred tem: Polkovnik Miha Butara, pred in med vojno za Slovenijo poveljnik 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, vojaški zgodovinar in analitik, profesor na več vojaških šolah doma in po svetu, se je takole spominjal obdobja pred vojno za slovensko samostojnost: »Tisti, ki smo služili vojsko v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), smo se vedno soočili z dejstvom, da smo bili Slovenci vedno pohvaljeni kot pridni, dobri in delovni vojaki, da so pa za poveljevanje primernejši Srbi in Črnogorci, zato ker so mogoče s svojim izrazoslovjem bili odločnejši. Praksa je pokazala tako v preteklosti, kot tudi v vojni za Slovenijo, de temu ni tako, ampak da smo Slovenci izrazito sposobni za vse vrste vojaškega delovanja. Res pa je, da se s tem nikoli nismo hvalili. Raje smo dobro opravili svoje delo.« Podpolkovnik Karlo Nanut je dodal: »V letih pred letom 1991 je JLA počasi spreminjala podobo in je iz vojske vseh narodov in narodnosti tedanje Jugoslavije, postopoma postajala vedno bolj srbska. Nekaterim oficirjem v vrhu JLA tudi ni bilo po godu, da je bila Teritorialna obramba tedanje Republike Slovenije tako dobro organizirana in tako dobro opremljena. Spominjam se dogodka, ko smo leta 1987 pripadniki Teritorialne obrambe sodelovali na veliki vojaški vaji, imenovani »Jesen 87«. Na vaji je bil prisoten tudi takratni načelnik generalštaba JLA, admiral Branko Mamula (op. umrl je leta 2021, star 100 let). Ko smo pred njim na Travni gori postrojili naš bataljon iz sestave 3. brigade, je bil presenečen da smo bili opremljeni z najsodobnejšo pehotno opremo. Ta enota je med vojaško vajo, skupaj s še nekaj manjšimi enotami, uspela zajeti glavni štab, ki je vodil vojaško vajo. Ker smo dobro ocenili uvodno situacijo in ker smo tako dobro razpostavili svoje enote, smo zahvaljujoč našemu poveljniku Janezu Rebolju, izrednemu strategu, v parih urah uspeli zajeti glavno poveljstvo vojaške vaje.« To je le delček mozaika, ki govori o tem, kako so nekateri oficirji v vrhu JLA začeli gledati na slovensko Teritorialno obrambo, kot na neko rivalno strukturo. (vir: https://ars.rtvslo.si/2021/06/kdo-smo-93/ ; avtor oddaje: Ivan Merljak)
Vzpodbude za boj z odvisnostjo
Mnenja smo, da je abstinenca le začetek. Veliko bolj pomembno je nova načela uporabljati na našem domu, v naši službi in pri našem poslu. (Dvanajst korakov in dvanajst izročil)
Običajno je precej lažje biti prijazen z ljudmi v AA-jevskem okolju. Ko se trudimo ostati trezni, praznujemo s tovariši iz skupine Anonimnih alkoholikov osvoboditev iz pivskega pekla. Doma in v službi pa utegne biti zgodba drugačna. Tam smo namreč pogosto priča majhnim, vsakodnevnim razočaranjem. Tam se je težko smejati in ponuditi prijazno besedo, ali pa vljudno poslušati. Zunaj AA-jevskih prostorov se soočamo z resničnim preizkusom učinkovitosti svojega napredovanja skozi 12 korakov. (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 12)
Humor nas rešuje
Pozabljivost
- Slišal sem, da si bil v soboto tako pijan, da si po mestu vozil neko samokolnico. To bi pa res rad videl!
- Saj si bil v samokolnici!
Mila prošnja
Pogrešam te, brez tebe mi življenja ni. Knjiga je ostala neprebrana, večerja nedokončana. VRNI SE ELEKTRIKA!!!!!
Obisk bolnih, starejših in invalidov
Bo na prvi petek 3. junija 2022. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.
Redna seja župnijskega pastoralnega sveta
Seja bo v torek 7.6.2022 ob 19.45. Pregledali bomo minule dogodke in se že tudi ozrli naprej v čas po počitnicah.
V mesecu maju smo imeli čudovito obnovitev misijona
Ves mesec smo se srečevali z različnimi gosti in gostjami, prisluhnili igram, koncertom in okroglim mizam. Številna srečanja so v naši srcih puščala lepe vtise. Naj za okus zapišem samo enega od utrinkov: V ponedeljek, 23.5.2022, ob 19:45 uri je v pizzeriji Etna potekal ženski večer. Zbralo se je okoli 30 žensk, ki so prisluhnile pričevanju Helene Rozman. Da je bilo vzdušje zares sproščeno, so poskrbele tudi Večernice s svojim petjem. Helena Rozman je v zadnjih 5 letih preživela velike preizkušnje, ki so jo utrdile kot žensko, ženo in mamo. Poglobila je tudi svoj odnos do Boga. Prestala je dva raka: raka dojke in raka debelega črevesja, ter doživela en spontani splav. Med drugim je spregovorila tudi o odnosu mož-žena, ter otroci-starši. Vzpodbudila nas je, naj se znotraj družine pogovarjamo iskreno in če je le mogoče, naj si tudi za vsakega otroka posebej skušamo vzeti čas. Med svojo preizkušnjo se je srečala tudi z vprašanjem: "Kaj če umrem?" Ženske je vzpodbudila k 5 stvarem:
1.) Dobro izrabljajte svoj čas, ker je čas bivanja na tem svetu omejen.
2.) Življenje naj ne bo vedno le boj. Prepustimo se Bogu in dovolimo, da nas vodi.
3.) Pomembna je skrb, da telo ostaja v dobrem stanju. Sploh zato, ker v njem biva Sveti Duh.
4.) Pomembna je skupnost ljudi, ki te ima rada in te nemudoma podpre.
5.) Živeti je potrebno za ta trenutek in se ne obremenjevati s preteklostjo in prihodnostjo.
Svetopisemska skupina
Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način ob projekciji srečate z razlago evangeljskih odlomkov. Vabljeni 13.6.2022. Ne bo vam dolgčas.
Ustvarjalne delavnice za upokojenke
Ustvarjalne delavnice potekajo vsak ponedeljek od 9.00-12.00. Dobrodošle še nove ustvarjalke. Vesele vas bodo!
Zaključni koncert tečajnikov kitare
Če radi prisluhnete petju ob zvokih kitare, potem si vzemite čas v petek 10.6.2022. Tečajniki, ki so se letos učili igrati kitaro, vam bodo najprej zaigrali pri sveti maši ob 19.00, nato pa še v župnijski dvorani, kjer bo ob 20.00 koncert. Pridite in še koga pripeljite!
Zaključek verouka:
Z veroučenci vseh razredov se bomo srečali v nedeljo 12.6. pri sveti maši ob 10.00. Pri sveti maši bodo otroci prejeli tudi veroučna spričevala. Po sveti maši bo skupno kosilo. Mi poskrbimo za glavno jed in pijačo, starši in otroci poskrbite za sladice!
Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi:
Bomo najprej obhajali v četrtek 16.6.2022. Dopoldanska sveta maša bo ob 9.00. Takoj po sveti maši bo Jezus v Najsvetejšem zakramentu izpostavljen v češčenje do 12.00, nato pa zopet od 17.00 do 19.00. Ob 19.00 bodo slovesne pete litanije, sledila bo sveta maša.
V nedeljo 19.6.2022 bo zaradi praznovanja samo ena sveta maša ob 9.00. Takoj po sveti maši bo procesija, pri kateri bomo Jezusa prosili, naj nas varuje nevarnosti in nadlog, ter blagoslovi sadove našega truda. Po procesiji ste vabljeni na kozarček pijače, prigrizek in klepet. Gospodinjam se priporočam za pecivo.
Diakonsko posvečenje v Kosezah
Slovesnost diakonskega posvečenja bo v Kosezah 25.6.2022 ob 10.00. Med drugim bo posvečen v diakona tudi koseški faran Blaž Zorko, ki je pred leti hodil k nam na tečaj kitare. Radi molimo za dobre in svete duhovne poklice. Vabljeni.
Srečanje jubilantov (obletnice porok)
Tudi v letošnjem letu bomo v naši župniji praznovali okrogle (5,10,15 …, 60, 65) obletnice porok. Vabim vas, da se nam pridružite v nedeljo, 26. junija 2022 ob 10:00. Pri sveti maši se bomo Bogu zahvalili za vse kar ste v zakonu lepega doživeli, pa tudi za vse težke stvari, ki ste jih s skupnimi močmi premagali. Po sveti maši ste vabljeni na kratek prigrizek in klepet. Ker želimo vsakemu paru pripraviti skromno darilo, vas prosimo, da vašo navzočnost sporočite do nedelje 19. junija 2022.
Poletni počitniški oratorij je že tik pred vrati
Animatorji se pridno pripravljajo na letošnji oratorij, katerega glavni lik bo Ignacij Loyolski. Prijave na oratorij potekajo do nedelje 12.6.2022. Prijavnice lahko najdete tudi na župnijski strani, ter na župnijski FB strani. Natisnite si jih in jih čim prej dostavite v župnišče. Z oratorijem bomo začeli v nedeljo 26.6. ob 18.00. Naučili se bomo himno in razdelili oratorijske majčke. Oratorij bo potekal do petka 1.7.2022. Že sedaj vas vabim na zaključno sveto mašo, ki bo na zadnji dan oratorija ob 16.00, po njej pa si boste lahko ogledali filmček, ter izdelke otrok.
Sveti krst so prejeli:
V nedeljo 22.5.2022: Larisa, Rok in Anže Žabjek (Čestitamo!)
Sveti zakon sta sklenila:
V soboto 21.5.2022: Adam Prestor in Erika Krvina (molimo za blagoslov njune skupne poti)
K Bogu je odšla:
V torek 3.5.2022: Marija Jerala (C. Andreja Bitenca) (spomnimo se je v molitvi)
Letošnja župnijska postna akcija se zaključuje
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč 300 revnim katoliškim družinam s 1500 člani, ki živijo v revnih naseljih blizu večjih mest v Pakistanu na območju nadškofije Karachi in škofije Faisalabad. V času zaprtja zaradi koronavirusa je veliko staršev izgubilo delo. Zbrali smo preko 1.000 EUR. Naj dobri Bog povrne vašo dobroto!