ŽUPNIJA SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI  LJUBLJANA - PODUTIK

Povzetek leta 2004

Vsako leto nas ob pregledovanju preteklosti objamejo številke. Čeprav so nam morda nadležne, so opora, da si .laže predstavljamo življenje v skupnosti - župniji. Nikakor ne smemo pozabiti, da je med številkami veliko skritega -  neznanega. Le Bog ve za vse dobro in plemenito, ki napaja naše bivanje in se. ne more stlačiti v merilne enote. Naj bo to dobro v novem letu še obogateno in naj vzcvete še več dobrote, prijaznosti, lepih besed....

Spomnimo se nekaterih drobnih kamnov; koliko truda je vloženega v petje, saj imamo vsako nedeljo koncert božičnih ali drugih pesmi, ministriranje, mladinska srečanja, branje pri nedeljskih svetih mašah, pritrkovanje, sodelovanje pri raznih slovesnostih, čiščenje cerkve in urejanje okolice, adventne in velikonočne delavnice, pranje cerkvenega perila, počitnice v hribih in na morju...

Občudujem vašo skrb in požrtvovalnost - vesel sem in srečen, da smem biti med vami kot duhovnik in župnik. Ostanite še naprej zvesti svoji poklicanosti, da skupaj gradimo Cerkev - župnijo.  

* * *

V naši župniji je bilo v preteklem letu krščenih 40 otrok in odraslih. 27 novokrščencev je bilo iz naše župnije, ostali so bili iz drugih župnij krščeni pri nas. Povprečna starost krščenih otrok je 4.5 meseca (če ne štejemo katehumenov).

Imena so: Mark, Nelly, Daša, Matjaž, Maša - Helena, Nataša, Jasmina, Bine, Kristjan, Danijela, Kristina, Taya - Kristina, Nika, Lovro, Anuša, Gašper, Lucija, Filip, Žiga, Jakob, Jakob, Lovro, Jernej, Nika - Monika, Luka, Tej, Benjamin - Gregory, Bart - Božidar, Erik - Jacob, Petra, Tajda, Ajda, Sara, Mojca, Maj, Mia, Benjamin, Matic, Aleksander, Vid, Sara.

Vseh novokrščencev, posebno njihovih družin, se večkrat spomnimo v molitvah, da bi bili zvesti obljubi - postati in ostati dober kristjan z življenjem po evangeliju.  

* * *

Na Glincah je bilo letos 6 porok, eno poroko pa sem imel v Bistrici pri Tržiču.

Imena novoporočencev so: Matjaž in Selma, Gašper in Simona, Primož in Maja, Boštjan in Sonja, Gregor in Spela, Gregor in Petra, Gregor in Tatjana.                                    

Ko se vas, dragi novoporočenci, spominjam ob pregledu preteklega leta, vam iz srca želim, naj se vaša ljubezen še okrepi in naj vas Bog v novem letu varuje in blagoslavlja.

Vsem mladim, ki se na družinsko življenje pripravljajo, želim trdnosti v odločitvah in vedenje, da veliko velja tudi čistost in zaupanje v božjo previdnost in njegove odločitve. `

Vsaka skupnost - posebno župnija - je ob rasti deležna tudi poslavljanja. Tako se spominjamo bratov in sester, naših prijateljev in znancev, ki so pred nami prestopili prag večnosti z znamenjem vere in počivajo v miru.  

* * * 

Peskar Gizela (3.11.1922), Kopitar Jakob (19.9.1952), Igličar Valentina (19.2.1927), Lekše Alojzij (7.12.1943), Pavlin Andreja (20.9.1933), Jevnikar Gregor (8.9.1984), Arhar Valerija (8.12.1909), Erjavec Marija (13.8.1923), Skopec Ivana (15.5.1914), Jelen Franc (29.8.1936), Grujičič Čedo (26.3.1936), Platiše Gabrijel (22.2.1936), Jurejevčič Jože (18.1.1933), Petrič Alojz ( 27.11.1936), Žižič Terezija (5.10.1941), Gimpelj Janez (14.6.1938), Galič lvan (1.1.1928), Žebre Marica (27.8.1918), Rešek Cvetka (4.5.1943).

Zapustili so nam zgled - ne bi bilo prav, da jih pozabimo. Radi se jih spominjajte v svojih molitvah, vsako nedeljo pa se jih pri sv. maši za farane spominja farna družina in zanje moli.

Posebej vam polagam na srce, da poskrbite in svojim bližnjim, ki odhajajo v večnost, omogočite prejem svetega obhajila in bolniško maziljenje. Hvala za vašo skrb, ki izhaja iz vere v večno življenje.  

* * *

Naj bo še naprej naša cerkev na Glincah premajhna za vse. Posebno se veselim, ko zagledam pri sveti maši vso družino, ki skrbi za svojo duhovno rast.

V preteklem letu je bilo v naši župniji 6 katehumenov, 17 birmancev, 18 prvoobhajancev. Podeljenih je bilo 15 660 svetih obhajil. V letošnjem letu obiskuje verouk (skupaj v 9 razredih) 149 otrok.  

* * *

Pisatelj Franc Saleški Finžgar je v svoji črtici »Sveta noč« zapisal: »Nikoli nisem bil tako strašno potrt in tako obupno zapuščen kot tedaj, ko sem prvi sveti večer preživljal čisto sam v svoji sobi. Daleč od očeta in matere in vseh naših dragih. O, tiste naše stare jaslice, ko smo lepili pastirčkom zlomljene noge, ko je oče o vsakemu povedal posebno zgodbo, ko je mati že vsa praznična, a še vsa polna skrbi tekala po hiši in že vse urejeno še urejala, da bi bila naša lesena kajža kakor v prstanu - na to sveto božično noč. Pregrenka je bila bolečina, ko sem bil prvič iztrgan iz družine, iz družine, iz tega svetega kolektiva.

Danes pa je kolektiv vse. Toda ne tisti, ki zliva člane v eno dušo in eno srce. Ni več tisti, ko je še veljalo: Oče so rekli... pika! In: Mati želijo... izvršeno. To je bil tisti kolektiv svete askeze, ki je prenašal bremena drug drugega. V njem je bilo polno žrtve in ljubezni. Nihče ni iskal svojega in sebe. Nobene zavisti, vse le daritev. In če. le enega samega člana tega najlepšega občestva ni bilo v krogu skromne mize, je vse govorilo le o njem: Kje je, kod hodi, ali ga ni zadela nesreča. O, da bi ga skoraj dočakali.

Bolni smo, ker ugaša soj svetega družinskega kolektiva, ki bi moral prežarjati vsako drugo združbo. Duhovnega očiščenja ne bo, ako ne bo nove askeze, po kateri se mora človek otresti sanj o krempljih, v katere so pognale človeške roke, in sanj o čekanih v čeljustih ljudi. Poveličevanju golega življenja je treba pripreti ventil. Sveta noč!

Ni te, ako ni družine okrog jaslic, ako ni svita betlehemske zvezde, ako ni svetonočnih zvonov, ako ni vonja kadila in pri skrivnostnem rojstvu na oltarjih polnočnega speva: Gloria in excelsis Deo! Ako ne doživite tega božičnega večera v vsej topli krščanski lepoti, ob jaslicah in ob pesmi: Sveta noč, blažena noč!«

Pošljite elektronsko pošto z svojimi vprašanji in komentarji administratorju.
Datum zadnje spremembe: 09 januar, 2011