V RAZMISLEK

HVALA BOGU ZA GASILCE !

V soboto 1.2.2014 smo z nekaj mladimi podirali jaslice in v vsej delovni zagnanosti sem šele proti koncu opazil, da se drevesa »nekam čudno svetijo«. Ko sem bolje pogledal, sem opazil, da so bile veje uklenjene v led, ki se je iz ure v uro debelil. Tisti, ki ste blizu gozda, ste lahko poslušali grozljivo pokanje vej in pozneje že tudi padanje dreves. Vsi mi, z javnimi službami vred, smo bili popolnoma nepripravljeni na elementarno nerečo tako velike razsežnosti in lahko smo samo hvaležni (predvsem domačim) prostovoljnim gasilcem, ki so posredovali neverjetno usklajeno in hitro, kljub temu, da so morali premnogi izmed njih poleg tega čez dan opravljati še svoje redno delo!!! Našim gasilcem so priskočili na pomoč tudi člani prostovoljnega gasilskega društva iz Črnuč. V odpiranje poti so vložili izredno zagnanost. Tako so že ponoči očistili pot preko Kačjega loga in še marsikatero drugo pot. V odpiranje ceste na Toško čelo so morali vložiti kar nekaj truda, saj je čez cesto ležalo najmanj 100 dreves različne debeline. Neverjetno so bili zagnani. Marsikje so morali malo grenko pogoltniti ob besedah: »Ja kje ste pa hodili tako dolgo!« Na srečo pa so tako naši gasilci, kot gasilci po drugih krajih, doživeli tudi veliko izrazov hvaležnosti in srčne pozornosti.

Eden od prijateljev mi je povedal naslednji pripetljaj: Njegova sodelavka se je z možem in hčerko vračala po ljubljanski obvoznici proti domu. Vse je bilo okovano v led in na nekem delu so opazili gasilce, ki so odstranjevali drevesa, ki jih je prekucnilo na vozišče. Že so se peljali mimo, ko je hčerka dejala: »Mami, kaj pa če bi tem gasilcem odnesli čaj. Gotovo jih zebe.« Staršema se je ideja zdela odlična, zato so se ustavili na bencinski črpalki in kupili toliko vročih čajev, kolikor je bilo gasilcev. Vrnili so se na obvoznico, tako, da so se lahko pripeljali do gasilcev. Ko so ti videli avto, ki je pripeljal naravnost proti njim, so bili najprej jezni na »firbce«. Toda kakšna hvaležnost je zasijala iz njihovih oči, ko jim je hčerka razdelila čaj. Morda je bil ta čaj edina topla stvar, ki so jo v tistem večeru zaužili. Morda bo kdo zamahnil z roko in rekel: »Nič posebnega!« Toda vsi dobro vemo, da male pozornosti gradijo … tako kot male neprijaznosti podirajo. Naj bo taka mala pozornost tudi ISKRENA ZAHVALA, VAM, GASILCEM IN GASILKAM, ki ste nam v teh dneh odpirali poti!