ŽUPNIJA SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI  LJUBLJANA - PODUTIK

      Sv.Valentin                  

Eden od zgodnjih znanilcev pomladi je 14. februar, ko tako rekoč še sredi zime goduje sv. Valentin. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Značilen  pa je tudi zaradi nekaterih ljubezenskih dejavnostih: ženijo se namreč ptiči.

Naše ljudstvo na splošno govori o enem samem Valentinu. Že od nekdaj so mu  priporočali otroke, ki jih lomi krč, bolne ljudi z bolečinami v trebuhu in očeh. Kmetje pa so predvsem radi priporočali svojo živino, ki naj bi jih varoval pred živinsko kugo.

 Sv. Valentin ima na Slovenskem razmeroma malo cerkva. V ljubljanski nadškofiji ima le pet podružnic, v goriški pa le dve župnijski in eno podružnično cerkev. V ljubljanski nadškofiji je najbolj znan po božji poti na Limbarski gori. Slovenska legenda je sv. Valentinu pridružila kot 'brata' sv. Peregrina, ki goduje šele 26. aprila. Razlog je mogoče v tem, da ima sv. Peregrin v župnijski cerkvi na Brdu pri Lukovici, pod Limbarsko goro posebno kapelico z oltarjem.

Sv. Valentin je precej priljubljen na Koroškem; v Podjuni ima štiri cerkve. V Škocjanu ob Klopinjskem jezeru se mu pri vsaki večerni molitvi priporočajo za zdravje; vsi vrči za na polje so imeli tam vdelano podobo sv. Valentina.

Najbolj ga pri Slovencih častijo na Primorskem. Prav slovesno je še vedno na njegov praznik v Štmavru pri Gorici. Tu sv. Valentin na prvo nedeljo po svojem godu odpre sezono vaških praznikov na Goriškem. V Šmavru imajo takrat svojo znamenito šagro (farno žegnanje) in hkrati tradicionalni praznik štrukljev.

Mnogo ljudi, predvsem iz Gorice, pride takrat na goro sv. Valentina (Sabotin), v vasico, kjer je zavetnik sv. Maver. Na ta dan dobijo otroci od botrov in sorodnikov v dar kolače. Za odrasle pa v vsaki hiši napečejo štruklje.

Legende o Sv.Valentinu:

Težko je razložiti, zakaj obstaja zveza med Valentinom in srčnimi zadevami. Na videz jih namreč resnično ni. Neka legenda pripoveduje, da je bil sv. Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Škof Valentin naj bi poročal mlade krščanske pare, čemur je Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval. Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje na ta način izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar dal prebičati in sežgati.

 V nekem angleškem koledarju iz leta 1797 je zapisana druga legenda: Valentin, zaprt zaradi svoje krščanske vere, naj bi se zaljubil v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi – od tu naj bi izvirala navada, da si za valentinovo ljudje pišejo pesmice. Ječarjevi hčerki je vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščanstvo, Valentin pa je bil – ob glavo.

 Valentinovo, 14. februar, pri nas ni poseben  praznik, pač pa prevzet iz drugih dežel, podobno kot je, na primer, prvi april. Valentinovo se pri nas vse bolj uveljavlja. To je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Valentina kot svetnika in zavetnika poznajo (skoraj) povsod po Evropi, vendar v drugačnih vlogah.

Zaljubljenci si podarijo drobna darilca in slaščice v obliki srčkov.

 (po medmrežju poiskala Anja Jelenec)

Pošljite elektronsko pošto z svojimi vprašanji in komentarji administratorju.
Datum zadnje spremembe: 09 januar, 2011