»Tako mi paše, če lahko malo pojamram!«

Vsi ljudje kdaj pa kdaj radi malo »pojamramo«. Za kdaj pa kdaj je odlično da si na tak način olajšamo srce. Ni pa dobro, če jamranje postane naša vsakodnevna navada.

V 16. poglavju 2. Mojzesove knjige je zapisan dogodek, ko so Izraelci v puščavi godrnjali čez Mojzesa in Arona. Njihovo jamranje se je takrat pravzaprav kar dobro končalo, saj jim je Bog poslal prepelice in máno. Žal se tukaj pripoved ne konča. Izraelci so bili darov najprej veseli, čez čas pa so se jih naveličali in so začeli zopet godrnjati. Njihovo jamranje se je takrat končalo mnogo slabše. Iz pripovedi se lahko naučimo, da se jamranje dolgoročno nikoli ne izplača. In konec koncev – če realno pogledamo, razen tega, da si z jamranjem damo duška, od tega pravzaprav nimamo nobene koristi. Pred dnevi sem govoril s prijateljem, ki je na začasnem delu v Romuniji. Med pogovorom mi je omenil, da v Romuniji ljudje niso navajeni jamrati in da je zato splošno vzdušje mnogo bolj ustvarjalno in pozitivno. Ob tem mi pride na misel zanimivo razmišljanje blaženega Alojza Grozdeta, ki je rekel: »Godrnjanje je neumnost … in grda razvada. Kdor godrnja tu, bo godrnjal tudi drugod. Najprej v majhnih stvareh, ker je tudi sam majhen, ko pa bo prišel na večje mesto, bo tudi tam godrnjal in s tem škodoval ne samo sebi, marveč tudi svojemu narodu. Če ni komu kaj prav, naj gre na pristojno mesto in pove, če misli da bo kaj zaleglo.« Tudi Bogu ni všeč pretirano jamranje. Zato nas vzpodbuja, naj namesto jamranja raje kaj naredimo. To obrodi mnogo več sadov, je pa res, da od nas zahteva več truda. Neka gospa je rada jamrala nad svojim zdravjem. Ko pa ji je zdravnik svetoval, da bo več kot vsa zdravila za svoje zdravje naredila z rednim gibanjem in malo manj obilno prehrano, mu je odgovorila: »Oh, za te stvari sem pa premalo zagnana!« Če nam torej nekaj ni všeč, se raje vprašajmo: »In kaj lahko jaz naredim, da bi bilo bolje?« Če tega ne zmorem sam, poiščem koga, ki mi pri tem lahko pomaga.

Pred časom sem prebral v eni od knjig pisatelja Tolkiena tale kratek, a poučen pogovor: »Meni ni všeč, da se je v našem času zopet pojavila senca zlêga. Meni tudi ne in sploh nikomur, ki doživi take čase. A mi ne odločamo o tem. Lahko pa odločamo o tem, kaj bomo počeli s časom, ki nam je dan.«

Kristjani verujemo da je Bog vsakemu od nas dan čas, da opravimo neko poslanstvo. Kaj bomo počeli s tem časom? Bomo jamrali, ali bomo raje po svojih močeh vsaj nekaj naredili in svoje poslanstvo kar najbolje izvršili?    

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Bog je vse dobro ustvaril, greh pa je prinesel hudo na svet. Po grehu so ljudje pogosto sami krivi mnogih bolezni, prezgodnje smrti, uboštva zaradi zapravljivosti, požarov zaradi nepazljivosti pri nepotrebnem kajenju. In za vse to húdo dolžijo Boga!«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?

Vajina velika skrb je velikokrat v tem, kako bosta svoje otroke materialno preskrbela. Seveda je tudi za to treba poskrbeti. Vendar, če vesta, kaj Jezus govori o bogastvu in premoženju ter o bogatih, se lahko vprašata, ali sebe in otroke učita, kakšna je razlika med vrednotami, ki minejo in vrednotami, ki so večne? Kakšno mesto imajo ene in druge pri vama in v vajini družini? Koliko časa porabite za pridobivanje stvari, ki minejo in koliko za stvari, ki so večne? Bolje je otroka navaditi na napor, kakor ga preveč razvaditi. V neki družini je sin rekel staršema: »Jaz moram oditi od doma, ker mi je prelepo! Preveč me razvajata!« Ne bojta se otrokom pokazati, da je napor in trud normalen del življenja.

Veliki Šmaren – Marijino vnebovzetje

Marijin praznik bomo letos praznovali v soboto 15.8.2015. Preživimo ta dan v hvaležnosti za našo domovino, ter za vse darove, ki jih zastonjsko dobimo od Boga in ljudi. Vzemimo si čas in pri sveti maši priporočimo Mariji sebe, svoje domače in našo domovino.  Svete maše bodo kot ob nedeljah - v Podutiku ob 8.30 in 10.00, na Glincah pa ob 7.30.

Romanje k svetemu Roku v Dravlje

Župnija Ljubljana - Dravlje nas vabi, da se na romarskem shodu priporočimo svetemu Roku, naj nas obvaruje telesnih in duhovnih bolezni. Letos bo praznovanje ravno na nedeljo 16.8.2015, zato bom ob 10.00 maševal pri njih, eden od patrov jezuitov pa bo prišel maševat k nam. Med mašo bo tudi priložnost za sveto spoved.

Počasi se bliža novo veroučno leto

Ker se pri vpisu k verouku srečamo tudi s starši veroukarjev, je VPIS ZA VSE RAZREDE DEVETLETKE. Da si boste lahko izbrali primeren čas, prilagam razpredelnico z dnevi in urami vpisa.

Če je le mogoče, pridita z otrokom oba starša.

Letos ste vabljeni še na

* Začetni tečaj kitare (začetek v oktobru)

* Molitveno skupino Prenove Duhu (vsaka sreda ob 20.00)

* Ustvarjalne delavnice (običajno zadnja sobota v mesecu)

* Nadaljevalni tečaj kitare (začetek v oktobru)

* Kuharski tečaj (za letošnji tečaj so termini že zasedeni, lahko pa se vpišete za naprej)

* Oratorij - počitniški teden (najverjetneje v času od ponedeljka 27. junija do petka 1. julija 2016).

Prva seja župnijskega pastoralnega sveta

Prva seja po počitnicah bo v torek 1.9.2015 ob 20.00. Vzemite si čas, da naredimo načrt za novo pastoralno leto.

V mesecu juliju sta bili krščeni

V nedeljo 5.7.2015

- Eva Erjavec

- Liza Novak         (Čestitamo!)

V juniju in juliju so v naši župniji stopili na skupno pot

V soboto 6.6.2015

- Jože Razoršek in Tina Penezić

V soboto 27.6.2015

- Ivo Bohte in Mateja Puizdar      (Čestitamo!)

K Bogu je odšel

V sredo 2.7.2015

- Mirko Dužič     (Spomnimo se ga v molitvi)

Hvala za kartice s pozdravi s počitnic

Iz srca se zahvaljujem za kartice, ki ste jih poslali z različnih koncev sveta, kjer ste si nabirali novih moči: iz ljubkih kotičkov naše domovine, slovenskega in hrvaškega morja, toplic, hribov, pa tja do Skopelosa, Korzike in še kje. Res, hvala za pozornost. Nekateri ste si že našli čas za oddih, nekateri si ga gotovo še boste.

Vsem želim res lepe počitnice in če boste pisali kartice pošljite kakšno tudi v župnišče, na Podutiško 130!