PISMO ŽUPNIKA BRANETA OB 25.LETNICI

Ker ste nekateri izrazili željo, da bi radi prebrali pismo prvega župnika Braneta Zadnika, ki smo ga prebrali pri sveti maši na 25-letnici župnije, ga objavljam v tokratnih Oznanilih.   

Dragi prijatelji, vsak trenutek, ki ti je bil drag in si ga oblikoval z vsem žarom svojega bitja za dobro drugega, ob odhajanju v zgodovino prinaša radost in veselje. In to se dogaja v tem trenutku petindvajsetih let – nekaj teh tudi mojega bivanja ob vas in z vami. To veselje je že davno pred menoj na čudovit način izpovedal apostol Pavel, ko je zapisal: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil.« Te besede, bolj kot katerekoli, odzvanjajo ponos nad časom, ki ni izgubljen temveč najden za večnost – ima namreč svojo zgodovino ljubezni. Ravno zaradi tega veselja, ki mu daje smisel Nekdo drug (Bog), je meni – ne zamerite – nepomembno obnavljati dogodke let, podrobno opisovati in se spominjati brezštevilnih ur, ter iskati sebi v zadoščenje in drugim v poduk žulje in bolečino. Teh let ni več, žuljev tudi ne, bolečine so minile, samota mnogih večerov je zbledela, solze so se posušile … celo mnoga srečanja z ljudmi so zaradi človeške pozabljivosti zbledela. Ravno zaradi tega veselja, ki mu daje smisel nekdo drug (Bog), hočem danes skupaj z vami iskati trdnejših temeljev. Skozi vidno hočem iskati nevidne temelje, ki bodo jutri pisali vašo zgodovino, da bi tudi vaš jutrišnji čas bil najden za večnost. Veliki znanstvenik in filozof Pascal je v eni svojih razprav zapisal tole: »Ne vem, kdo me je spravil na svet, ne kaj je svet, ne kaj sem jaz sam. Vidim grozne razsežnosti vesolja, ki me obdajajo in vidim se pripetega na vogal te širne razsežnosti, ne da bi vedel, zakaj sem bil postavljen prav sem in ne kam drugam. Tudi ne, zakaj mi je bil dan ta kratki čas in ne kak drug, od vse večnosti, ki je bila pred menoj in bo za menoj …« Mnogi njegovi sodobniki ga niso razumeli in so mu rekli »vzvišeni norec, neuravnovešenec, oholež«. Jaz pa te besede danes postavljam pred vas, da bi vam vzbudil zavest velikih skrivnosti, s katerimi in za katere smo skupaj živeli in delali.

1.) Najprej moram danes veselo vzklikniti; hvala Gospod, da sem. Hvala, da si me poklical v življenje in mi dal ime že v materinem naročju. Hvala, da si me zaradi tega, ker sem, nihče ne bo mogel pozabiti. Vseskozi si bil moj varuh – v nevarnosti si me zakril s senco svoje roke ali pa me skril v svojem tulu. Približajo naj vam ponos, da tudi nihče od vas ni izgubljen, temveč od Boga že davno najden.

2.) Moj drugi vzklik, ki se povezuje s Paskalom, je vzklik veselja, ne samo da sem, temveč da sem bil nekoč tu. Dan mi je bil ta kratek čas, da ga napolnim – veselim se, da ni izgubljen za večnost. Veselim se, ne da sem toliko garal, ampak da sem v tem času srečal vas in da sem vas v tem času lahko ljubil in se za vas žrtvoval. Neštetokrat sem si dejal; dovolj bi bilo eno leto, dovolj morda celo en dan …

3.) Moj tretji vzklik in tudi zadnji, pa je veselje, da mi je Bog dal ne le življenje in priložnost, da smo kakor kresnice nekaj časa skupaj svetili v enem samem trenutku milijonov in milijonov let – temveč, da sem vam lahko sredi teh trenutkov oznanjal – ne smrt, ampak vstajenje in večno življenje, ki nam ga je Bog po Kristusu zastonj podaril. S tem veseljem – veseljem nad življenjem, časom in ljudmi, s katerimi vam je Bog namenil deliti upanje in vero, da smo odrešeni – hitite jutrišnjemu dnevu naproti. Vsak vaš trenutek bo zaradi tega v večnosti ne izgubljen, ampak najden. In ker so mi po Božji previdnosti predstojniki dodelili nove ovce, me ljubezen do Jezerjanov žene, da bom z vami sami v molitvi. Dragi prijatelji – naj vas Gospod Jezus s svojo materjo Marijo obilno blagoslavlja.

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Nezadovoljnost stori ljudi nesrečne, nezadovoljne pa jih dela nehvaležnost, ko se dobrot ne spominjajo, ampak le težave čutijo.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Opazita lepoto: Vajin zakon je življenjsko potovanje z mnogimi doživetji. Na tej poti so postanki, ki vama zopet naostrijo pogled, da vidita drug v drugem lepe stvari. Kakšna izjemna možnost je to!

Bodita v zakonu za vedno: Simpatična besedna igra. Prvi pomen: Biti v zakonu ZA VEDNO (torej - za zmeraj): Jaz sem se zavezal tebi in ti meni. Drugi pomen: Biti v zakonu ZAVEDNO (torej - zavestno): Dokler se bosta zavestno trudila za lepoto vajinega ODNOSA, bo ta odnos ostal živ. Pred leti sta v reviji Ognjišče zakonca Meta in Rudi Tavčar zapisala nekaj svojih izkušenj, ki pomagajo ohraniti živ odnos. Izpostavil bom le nekatere:

Ne imejta slabe vesti, če kdaj »ukradeta čas otrokom« in ga namenita za naju. Ta čas se vedno obrestuje vama v korist, pa tudi otrokom.

Čas za vaju si rezervirajta v koledarju.

Ohranita spontanost

Osvajajta se še naprej

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.

Glede na to, da se po večini ne ukvarjate z vesoljem, najbrže še niste slišali za dr. Dušana Petrača. Rodil se je v Kropi. Fiziko je študiral v Ljubljani, nato se je preselil v Ameriko, kjer je leta 1971 doktoriral. Veliko se je ukvarjal s super tekočim helijem, ki je služil za hlajenje naprav v vesolju. Na tem področju je postal taka kapaciteta, da je izmed 100.000 Nasinih znanstvenikov edini opazil napako, ki bi povzročila, da izredno drag satelit v vesoljskih pogojih sploh ne bi deloval. Še danes velja za enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za kriogeniko. Govori šest evropskih jezikov in je predaval po vsem svetu, tudi na Japonskem in Kitajskem.

Ob 25. letnici župnije je izšla lepa knjiga o Podutiku

V pripravi na obletnico župnije smo pripravili knjigo o zgodovini Podutika in okolice, in številnimi utrinki iz življenja župnije. Nekj izvodov knjige je še na voljo.

Poznamo svojo zgodovino?

Ob objavi obletnice o bitki pri Sisku na Facebooku, je med komentarji neki Branko med drugim zapisal: ,,Slovenci so dobili svojo neodvisno republiko SLO zdaj po vojni 1990 -91, prej pa jih sploh ni bilo … kaj šele takrat, ko so Turki  vladali vse do Dunaja. To vejo vsi razumni ljudje…« Izjava in z njo piščevo zgodovinsko znanje, sta me milo rečeno presenetila. Kot da smo se Slovenci znašli tukaj šele leta 1991. Pred kratkim sem prvič slišal za ruskega zgodovinarja Vanelina (1802-1839). Carska akademija zgodovinskih ved ga je poslala v Bolgarijo, z nalogo naj tam poišče vse sorodniške povezave z Rusi oziroma Slovani. Med raziskovanjem je naključno naletel tudi na Slovence. Ugotovil je, da so Bolgari naselili ozemlje, kjer so že od nekdaj živeli Slovenci - staroselci. Zgodovina Slovencev ga je tako prevzela, da ji je posvetil knjigo. V Rusiji je to bila prva raziskava, posvečena zgodovini Slovencev. Slovenija je bila takrat del avstijskega imperija in tam sodobniki Slovanov niso delili na različne etnične kategorije. Venelin je prvi postal pozoren na to, da Slovenci, ki so umetno razdeljeni med različnimi deželami, tvorijo skupen narod. Iz zgodovine je bilo avtorju znano, da so bile vsa Štajerska, Karantanija, južni del Avstrije, del Tirolske in vsa zadonavska Madžarska naseljene s Slovenci (navedel ni le Beneških Slovencev, živečih v Gorici in jadranskem primorju). Vedel je tudi, da so bili Slovenci avtohtoni prebivalci Panonije in Vzhodnih Alp, v nasprotju s kasneje na Balkan prispelimi Hrvati in Srbi. Po Venelinovem mnenju je bil del Slovencev izrinjen s prvobitnih pokrajin za Donavo na sever, kjer so se oblikovali kot subetnos s podobnim samonazivom Slovaci (Slovaki) in Slovensko (Slovakija). Venelin je razlikoval pojma Slovani in Slovenci. Pisal je: »Narečje Slovencev se razlikuje od vseh drugih slovanskih narečij; Slovenec ni ne Čeh, ne Srb, ne Poljak, ne Hrvat, ne po imenu, ne po narečju, ne po oblačilu, ne po navadah, ne po zgodovini«. Prav Venelin je prvi vpeljal v literaturo naziv Slovenija, ki ga takrat še ni bilo na politični karti sveta. (Vir: ateney.ru)

Molitve za po vojni pobite in pokopane v Kucji dolini

V nedeljo 20.10.2019 ste vabljeni v Kucjo dolino, ki je 15 minut hoda oddaljena od končne postaje avtobusa številka 5. V bližini Kucje doline so maja 1945 pobili okrog 800 ljudi in jih zmetali v brezno. Pozneje so jih prekopali v Kucjo dolino. Komemoracija bo ob 15.00.

Župnijsko romanje

Romanje bo v soboto 26.10.2019. Tokrat bomo odšli v Škofjo Loko, Žiri in naprej na Notranjsko. Odhod bo ob 8.00 izpred župnišča, 15 minut prej bo avtobus pobiral tudi pri kapelici na Glincah. Avtobus je že poln.

Molitve za naše drage rajne

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih, ki so umrli od lanskega do letošnjega novembra. Zanje in za pokojne, ki jih boste napisali na listič, ki je vložen v Oznanila, bomo molili v novembru pri večernih svetih mašah.

Jesenski premik ure

Premik ure iz poletnega na zimski čas se bo zgodil v nedeljo, 27.10.2019, ko bomo uro premaknili za 1 uro nazaj in tako spali uro dlje. Premikanje ure bo predvidoma ukinjeno leta 2021.

V petek 1. novembra bo praznik vseh svetnikov 

Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Eden od največjih razlogov, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, je število svetnikov, ki je v stoletjih tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so 'utonili' v množici svetih. Ob njih se spominjamo milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju in mnogih ljudi, ki so sveto živeli in se danes že veselijo pri Bogu. Nekatere od njih smo morda celo osebno poznali. 

Za pokojne lahko v prvih osmih dneh novembra darujemo popoln odpustek. Prejmemo ga, če gremo v teh dneh k spovedi in obhajilu, ter molimo vero in očenaš po namenu papeža.

V naši župniji bo možnost za sveto spoved v nedeljo 27.10.2019, med vsemi svetimi mašami.

Petek, 1. november (praznik vseh svetih):

• Svete maše so po nedeljskem razporedu: ob 7.30 na Glincah, ter ob 8.30 in 10.00 v Podutiku.
• Kot je v navadi, se ta dan popoldne zberemo na grobovih. Iz naše župnije eno leto obiščem grobove v župniji Dravlje, drugo leto pa v župniji Šentvid. Letos bom obiskal Šentvid. Ob 14.00 bo tam sveta maša. Po maši obred na pokopališču in blagoslov grobov.
• ob 17.00 v domači župnijski cerkvi molimo rožne vence za naše rajne.

Petek, 2. november (spomin vernih rajnih):

• Sveti maši bosta ob 8.00 na Glincah, ter ob 19.00 v Podutiku.
• Od lanskega novembra je odšlo izmed nas kar nekaj faranov. Mnoge smo tudi osebno poznali:

Boris Perko st. (+26.9.2018), Marijan Podgoršek (+17.10.2018), Jože Mirič (+6.11.2018), Jožefa Lukšič (+16.11.2018), Frančišek Cankar (+29.11.2018), Ivanka Ilovar (+7.12.2018), Marija Duvnjak Rotar (+21.12.2018), Jože Gruden - Buzicov (+28.12.2018), Jelka Pavlin (+18.2.2019), Jožefa Serafini Šijanec (+28.2.2019), Helena Šoba (+27.3.2019), Stanka Cvetko (+25.4.2019); Vanda Križaj (+8.6.2019); Bernarda Oberč (+4.7.2019); Marija Kovačič (+24.7.2019); Marjanka Bratkovič (+7.8.2019); Marija Tomažič (+29.8.2019); Drago Tome (+9.9.2019); Jožica Radelj (+12.9.2019); Fani Erjavec (+28.9.2019) SPOMNIMO SE JIH V MOLITVI.

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih. Lahko so nam v vzpodbudo, da se jih bomo večkrat spomnili v molitvi. Žal še vedno kdo umre brez zakramentov. Povabite duhovnika in omogočite domačim, da jih v bolezni okrepi Jezus! 

Zahvalna nedelja:

Zahvalna nedelja je praznik hvaležnosti. Res hvala za to leto, ko sm praznovali 25. let obstoja župnije. Veliko lepega smo v teh letih doživeli. Veliko lepih vezi se je stkalo med vami. Bodimo Bogu hvaležni predvsem za vse dobre ljudi ki nas obdajajo, saj so nam v pomoč, vzpodbudo in moč. Bodimo pa hvaležni tudi za vse, ob katerih se moramo, truditi, saj nas na nek način nevede vzgajajo in urijo. Bodimo hvaležni za dušno in telesno zdravje. Res hvala vsem voditeljem župnijskih skupin, dirigentom, glasbenikom in katehetom, vsem ki pospravljate ali kako drugače pomagate. Res – vsem na koru in pod korom iskrena hvala. Bogu se bomo še posebno zahvalili z nedeljskim bogoslužjem na zahvalno nedeljo, ki bo 3.11.2019. Na to nedeljo prinesimo pred oltar nekaj jestvin in pridelkov s polj in sadovnjakov. Živila bomo podarili sestram klarisam.

Praznik sv. Cecilije – zavetnice petja

Čeprav praznujemo Cecilijo na 22. novembra, pa bomo obhajali slovesno sveto mašo v sredo 20.11.2019 19.00. Pri tej sveti maši bomo prepevali vsi župnijski zbori. Še posebno ob tej priložnosti iskrena hvala pevcem in pevkam v vseh župnijskih zborih. Hvala Anici Jerman in Ivanki Istenič, ki vodita ljudsko petje. Hvala organistu Gašperju Koncu in pevovodju Petru Smoliču, za dosedanje vodstvo odraslega pevskega zbora in čudovito igranje na orgle. Prav tako hvala Alenki Kranjec za dosedanje vodstvo otroškega zbora. Hvala Sari Lesar za vodenje mladinskega zbora. Dobrodošlica novemu pevovodju odraslega zbora Dušanu Ješelniku, novi voditeljici otroškega zbora Andreji Keršmanc, ter novemu pevovodju Večernic Tilnu Mlakarju. Vsaka maša je lepa – še toliko bolj pa, če se pri njej lepo prepeva.

Adventni venčki

V nedeljo 24.11.2019 boste že lahko dobili adventne venčke. Prav tako pa na 1. adventno nedeljo 1.12. Priporočeni dar zanje je 10 EUR. Darovi so namenjevi župnijski karitas da lažje pomaga socialno ogroženim. Že vnaprej hvala za pomoč.

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Novembrski obisk bo zaradi 1. novembra IZJEMOMA v petek, 8.11.2019. Tega dne bo kot običajno sveta maša tudi na Glincah ob 8.00.

V mesecu septembru in oktobru so bili krščeni

V nedeljo 15.9.2019  Tinkara Vidmar in Mia Arlič

V nedeljo 22.9.2019  Ana Jurovič in Mia Petač

V nedeljo 29.9.2019  Krištof Dolinar

V nedeljo 13.10.2019 Urh Kovač Mazi in Aleksej Živkovič          (Čestitamo!)

K Bogu so odšli

V ponedeljek 9.9.2019: Drago Tome z Dolnic

V četrtek 12.9.2019: Jožica Radelj s C. Andreja Bitenca

V soboto 28.9.2019: Fani Erjavec s Podutiške c. (Spomnimo se jih v molitvi)

Lokacija: