SLABO PREMAGUJMO Z DOBRIM!
Ko začenjamo z novim koledarskim letom, naj nas vzpodbuja Jezusova poučna zgodba o ljulki (plevelu) in pšenici. Jezus nas z njo opozarja da je v vsakem od nas nekaj slabega in nekaj dobrega. In res - kakor ni človeka ki bi bil samo slab, se tudi v vsakem dobrem človeku najde kakšna slaba lastnost. In ko se ozremo na slabo v sebi imamo dve možnosti: 1.) Lahko se »zasekiramo« in rečemo: »Kaj hočem… jaz sem pač tak in nikoli ne bom mogel biti boljši!« 2.) Lahko pa delamo na tem da bi se popravili. Pa tudi glede tega imamo dve možnosti: 1.) Lahko se tako ukvarjamo s svojimi slabostmi da vidimo samo še té. 2.) Lahko pa raje slabo skušamo premagati z dobrim. Naj navedem kakšen primer: Nekoč smo s skupino ljudi razmišljali kako bi kar najbolje pripravili neko prireditev. Soočili smo se s problemom, da se je vsako leto na nekem mestu prizorišča zbirala skupina mladih, ki so tam popivali, kadili in nič kaj pametnega počeli. Kaj naj storimo? Naj jih preganjamo, se z njimi prepiramo? Na koncu smo na tistem mestu priredili turnir v nogometu in v med dvema ognjema in stvar je bila brez prepirov in slabe volje urejena. Z dobrim smo premagali slabo. Obstaja še en način kako premagovati slabo z dobrim – tako da delamo dobra dela. Morda se sprašujete kakšna dobra dela lahko delate? To so lahko drobne, a zelo konkretne stvari. Otroci lahko odnesete smeti iz hiše, pomijete ali pobrišete posodo, pomagate mami ali očetu, razvedrite stare starše… Očetje lahko s kakšno stvarjo razveselite svoje žene (in obratno), pohvalite drug pri drugem tisto kar je dobro, si pomagate…Zgodi se, da eno majhno dobro delo, ali iskrena pohvala ob pravem času lahko precej spremeni atmosfero pri hiši. Še na en način lahko premagujemo slabo z dobrim – da smo večkrat blizu Jezusu pod podobo hostije. Janez Vianney, župnik iz Arsa v Franciji je svojim župljanom rad priporočal naj razne obletnice proslavijo tudi s prejemanjem svetih zakramentov (spovedi in obhajila). Vsak od vas ima rojstni dan in god, obletnico krsta, birme. Poročeni praznujete obletnico poroke. Bližina Jezusa nam pomaga da premagujemo slabo z dobrim. Neki fant je dejal: »Ker so v mestu cerkve čez dan odprte, večkrat na kratko stopim v cerkev in pozdravim Jezusa skritega pod podobo hostije. Večkrat ga prosim za različne ljudi, večkrat se mu za kaj zahvalim, včasih pa sedim tam, in ne vem kaj bi mu rekel. Zavedam pa se, da mi ti obiski pomagajo, da ne pozabim na Boga v vsakdanjem življenju in da se ne neham truditi za dobro. In končno – še na en način lahko premagujemo dobro s slabim – tako da sočloveka ne kritiziramo, ampak raje vzpodbujamo. Pred kratkim sem obiskal skupino mladih skavtov in ob tej priložnosti smo se pomerili v nogometu. Skupina v kateri sem igral je takrat zmagala in eden od fantov iz nasprotne skupine je dejal drugemu: »Zaradi tebe smo izgubili!« Oni drugi je užaljeno povesil glavo – in to po pravici. Pri nogometu namreč igrajo vsi in ne le eden. Fanta, ki je kritiziral, sem na samem opomnil: »Kaj si dosegel s tako kritiko? Samo slabo voljo. Drugič ga skušaj raje vzpodbuditi in videl boš, da bo bolje!« Tudi mi se ne kritizirajmo preveč – raje se vzpodbujamo da bi lažje z dobrim premagovali slabo. Vsem želim blagoslovljeno leto 2020!
Misel blaženega Antona Martina Slomška
»Slabo zaupa v Boga, kdor v težavah malosrčen postane, kdor se več nase in na druge zanaša, kakor na Boga, kdor se zanaša na prazne reči, hodi na karte gledat in vedeževat.«
Pisarna Karitas
Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.
Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?
Meta in Rudi sta prepričana, da se bodo otroci imeli najbolje v tistih družinah, kjer sta starša zadovoljna in drug z drugim dobro povezana. K temu lahko pripomorejo tudi drobne pozornosti, ko izpolnimo željo sozakoncu, ki je bila mimogrede izrečena v pogovoru in ga na ta način presenetimo. Meta je nekoč slišala Rudija, da ga moti umazan avto in ga je namesto njega peljala v avtopralnico. Rudija je to neverjetno razveselilo. Podobno razveseli Meto, če ji Rudi pripravi čaj ali solato, ji prinese šopek ali vsaj eno rožico. Posebej ji ogreje srce, ko ji pove, da je zanj najlepša ženska na svetu in da si jo želi. Možnosti je še veliko: * Vez lahko okrepita s skupno molitvijo in s tem, da gre vsak od njiju k sveti spovedi. * Kritiziranje nadomestita z zahvaljevanjem za dve do tri stvari na dan in z iskrenim pogovorom. * Lahko vaju povežejo fizične aktivnosti kot npr. ples, planinarjenje, tek. * Nujen je pogovor in dotik, četudi se samo primeta za roke. Zvečer naj se usedeta na kavč, položita drug drugemu v naročje noge in jih zmasirata. * Vsaj enkrat na teden naj izključita vse ekrane (od televizije do računalnika in pametnega telefona), ker so morilci družinskega pogovora.
Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega
Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Tudi sam sem prvič slišal za dr. Daniela Siewioreka. Rojen je Poljaku Franku Siewioreku in Slovenki Leni Požun. Dan je doktoriral iz elektromehanike na stanfordski univerzi. Pozneje je postal profesor na univerzi Carnegie Mellon, ki velja za eno najboljših inženirskih falultet v ZDA. Postel je direktor instituta za sporazumevanje človeka in račiunalnika. Imel je pomembno vlogo pri razvoju mikroprocesorjev, ter pri uporabniku prijaznih prenosnih računalnikov. Leta 2000 je bil izvoljen za člana Ameriške inženirske akademije, kar je najvišje priznanje, ki je lahko podeljeno ameriškemu inženirju.
Hvala za nakupljene adventne venčke
Z nakupom za adventne venčke ste letos darovali 1.030EUR. S tem denarjem bomo lahko med letom pomagali ljudem v potrebah. Res iskrena hvala avtorjem venčkov in vsem kupcem!
Poznamo svojo zgodovino?
Ob objavi obletnice o bitki pri Sisku na Facebooku, je med komentarji neki Branko med drugim zapisal: ,,Slovenci so dobili svojo neodvisno republiko SLO zdaj po vojni 1990-91, prej pa jih sploh ni bilo … kaj šele takrat, ko so Turki vladali vse do Dunaja. To vejo vsi razumni ljudje…« Izjava in z njo piščevo zgodovinsko znanje, sta me milo rečeno presenetila. Kot da smo se Slovenci znašli tukaj šele leta 1991.
Alpsko slovanščino oziroma slovenski jezik se je v zgodnjem srednjem veku govorilo na veliko večjem prostoru kot danes. Še najbolj se je jezikovna meja do danes ohranila na zahodu, kjer se je stikala z romansko furlanščino. Pred nemško srednjeveško kolonizacijo se je alpsko slovanščino/slovenščino govorilo na velikem delu današnjega avstrijskega vzhodnoalpskega prostora. Za 9. stoletje je v virih izpričano, da se je za slovansko prebivalstvo, ki je živelo v Spodnji Panoniji (približno današnja zahodna Madžarska do Donave) uporabljalo etnično ime Karantanci. Torej isto ime kot za Slovane v Vzhodnih Alpah. Knez Kocelj, ki je Spodnji Panoniji vladal iz Blatenskega kostela (st. nem. Mosapurc) ob Blatnem jezeru, je tako v enem od virov omenjen kot Karantanec (Carantanus). V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj Alfred, Karantanija meji ob Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na Bolgare, od katere je Karantanijo delila le pustinja med Donavo in Tiso. To pomeni, da je Karantanija segala vse do Donave in vključevala današnjo zahodno Madžarsko. Prisotnost Slovanov na današnjem Madžarskem je pustila opazne sledi tudi v madžarščini. Kot je ugotovil jezikoslovec Ronald O. Richards, madžarščina, ki spada med ugrofinske jezike, vsebuje kar 1.500 besed, ki si jih je sposodila iz slovanskih jezikov. Slovanskega izvora so tudi nekateri dnevi v tednu: szerda (sreda), csütörtök (četrtek), péntek (petek) in szombat (sobota). Tudi nekatera živalska imena v madžarščini imajo že na prvi pogled slovanske korenine: macska (mačka), zsaba (žaba), medve (medved), galamb (golob), pók (pajek), folyami rák oziroma rák (rak), vidra (vidra), giliszta (glista) in hörcsög (hrček).Podobno kot pri živalih je tudi pri rastlinah: gomba (goba), málna (malina), szilva (sliva), cseresznye (češnja), fehér répa (repa) in mák (mak). Tudi nekatera orodja in hišni predmeti so “slovanska”: gereblye (grablje), vödör (vedro), asztal (stol v pomenu miza), polc (polica) in kulcs (ključ).
Marijin kip na trgu pred cerkvijo
Hvala za vaše darove za Marijin kip, ki ga želimo v spomin na petindvajset letnico naše župnije postaviti na trgu pred cerkvijo. Kip se že izdeluje. Darove za kip lahko oddate v nabiralnik, ki stoji v cerkvi.
Božično – novoletno voščilo
Dragi farani! Leto se izteka. Zgodilo se je vsega po malo, gotovo tudi marsikaj lepega. Iz srca se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki z molitvijo in delom pomagate, da se zgodi toliko lepega in zanimivega. Naj vam dobri Bog obilno poplača. Obilo Božjega blagoslova želim vsem, še posebno pa bolnim in trpečim, ki nas podpirate z molitvijo. Naj bo z vsakim Jezus, naš odrešenik. Vse dobro vam voščita tudi škofa Anton Jamnik in Franci Šuštar, ter nadškof Stanislav, nekdanji župnik Brane in sestre klarise.
Obisk bolnih, starejših in invalidov
Bo na prvi petek 3.1.2020. Na prvi petek in soboto bo sv. maša tudi ob 8.00 na Glincah.
Seja župnijskega pastoralnega sveta v januarju
Srečanje članov župnijskega pastoralnega sveta bo v torek 7.1.2020 ob 19.45. Vzemite si čas.
Nedelja Jezusovega krsta – spomin na naš krst
V nedeljo 12.1.2020 bomo obhajali nedeljo Jezusovega krsta. K sveti maši ob 10.00 ste vabljeni vsi veroukarji. Zahvalili se bomo za sveti krst in obnovili krstne obljube. Otroci s seboj prinesite krstne sveče.
Antonova nedelja na Glincah
V nedeljo 19.1.2020 ste ob 7.30 vabljeni na Glince, kjer bomo počastili svetega Antona puščavnika in se priporočili njegovi priprošnji za svoje dušno in telesno zdravje, za moč v skušnjavah, tar za zdravje živine. Po sveti maši vabljeni na klepet in pogostitev.
Statistika za leto 2019
Prebivalstvo Slovenije je 1.7.2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk. Prvič v več kot 160 letni zgodovini, kar imamo zanesljive podatke o številu prebivalstva, je bilo med prebivalci več moških kot žensk. Razmerje je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med državljani EU je več moških kot žensk le še med prebivalstvom Švedske, Malte in Luksemburga. Tretjega februarja je z obiskom Združenih arabskih emiratov postal prvi papež, ki je obiskal Arabski polotok. Kolesar Primož Roglič je postal prvi Slovenec, ki je stal na stopničkah na Giru, nato pa je osvojil še naporno tekmo na Vuelti. Košarkar Luka Dončič je v ZDA postal drugi evropski novinec leta. Plezalka Janja Garnbret je postala trikratna svetovna prvakinja v plezanju, poleg tega pa tudi prva ženska, ki je na enem tekmovanju osvojila dve zlati medalji. V letu 2019 nas je zapustilo kar nekaj znanih ljudi: Finski skakalec Matti Nykenen, slovenski pisatelj Ivan Malavašič, nekdanji voznik formule 1 Niky Lauda, Zmago Modic, ki je zadnja leta z lučkami krasil Ljubljano, slovenski politik Ivan Oman, slovenski alpinist Davo Karničar. V župniji smo imeli letos lep poletni oratorij. Ves oktober smo s številnimi koncerti in drugimi dogodki praznovali 25-letnico župnije.
Sveto obhajilo na domu:
Sveto obhajilo prejme na domu vsak prvi petek 15 župljanov. Vedno sem vesel, kadar me sorodniki invalidov, starih in bolnih povabite na obisk.
Krsti v letu 2019
Lepota vsakega krsta je v Jezusovih besedah: »Kdor bo veroval in bo krščen, bo rešen!« (Mr 16, 16) V letu 2019 so zakrament svetega krsta v naši župniji prejeli:
Lenart Kovačič (Podutik), Žiga Pelc (Koseze), Ela Ruta Eržen (Šentvid), Ela Sofija Srša (Stožice), Jaša Oseli (Dobrova), bratca Gaber in Lovrenc Tišma (Podutik), Rozalija Korenčan (Podutik), Paulina Knafelc (Podutik), Alina Avsenek (Polhov Gradec), Jure Dovečar (Podutik), Izak Prosen (Tunjice), Ana Kanellopulos (Podutik), Leo Marijanović (Podutik), sestrici Ema in Gaja Augustinčič (Podutik), Mark Paskvalis Stopar (Koseze), Ambrož Šušteršič (Podutik), Tinkara Vidmar (G. Logatec), Mia Arlič (Podutik), Izabela Puc (Podutik), Ana Jurovič (Podutik), Mia Petač (Podutik), Krištof Dolinar (Podutik), Urh Kovač Mazi (Podutik), Aleksej Živković (Podutik), Zala Vrhovnik (Vodice), sestrici Ula in Iva Jere (Podutik), Mirjam Šest (Bežigrad). Vseh krstov v naši župniji je bilo 30. Izmed krščenih je bilo 13 fantov in 17 deklet. Od krščenih je bilo 20 iz naše župnije, ostali od drugod. Iz zakonskih skupnosti je bilo krščenih 16 otrok, iz civilnozakonskih 3 otroci, iz izvenzakonskih skupnosti pa 11 otrok. Vseh krstov v letu 2019 je bilo 30 (leta 2018-23, leta 2017-17, leta 2016-23, leta 2015-11).
Prvo sveto obhajilo so v letu 2019 prejeli:
Neža Aleš, Sara Bečan Svilenkovič, Urban Bohinc, Luka in Doroteja Keršmanc, Taja Klun Ceglar, Teja Mavri, Maja Ravnohrib, Luka Zamida, Jurij Zorn, Luna Draškovič.
V letu 2019 je bilo 11 prvoobhajancev, (leta 2018-15, leta 2017-17, leta 2016-12, leta 2015-9).
Birme v letu 2019:
Zakrament potrditve v veri so prejeli:Lina Čižman, Ema Dolenc, Tita Terezija Heimbring, Domen Kunavar, Sara Lesar, Klara Mikuž, Lana Tanita Nemec, Sara Peklaj, Nal Ilar//9//
Poleg veroukarjev, sta zakrament svete birme prejeli še odrasli katehumenki: Ana Vidic in Alenka Pšeničnik //2// Zakrament svete birme je v letu 2019 skupaj z odraslimi katehumeni prejelo 11 birmancev (leta 2018- 11, leta 2017-14, leta 2016-16, leta 2015-14).
Poroke v letu 2019:
V naši župniji se je v letu 2019 poročil pet parov: Jasmina Fridau in Boštjan Jurjevčič / Nina Živec in Andrej Koplan / Anja Košir in Aleš Avsenek / Katarina Grčar in Miha Udir / Alenka Kranjec in Miha Jager. V letu 2019 smo imeli 5 porok (leta 2018-2, leta 2017-7, leta 2016-5, leta 2015-7).
V letu 2019 so se od nas poslovili:
Jelka Pavlin (februar), Jožefa Serafini Šijanec (februar), Helena Šoba (marec), Stanka Cvetko (april); Vanda Križaj (junij); Bernarda Oberč (julij); Marija Kovačič (julij); Marjanka Bratkovič (avgust); Marija Tomažič (avgust); Drago Tome (september); Jožica Radelj (september); Fani Erjavec (september); Terezija Rebselj (oktober); Zvonko Škrinjar (oktober); Terezija Matko (november); Bojan Kozjek (december). SPOMNIMO SE JIH V MOLITVI., še posebno če smo jih osebno poznali. Kot veste, se vseh pokojnih faranov redno spominjamo tudi pri eni od nedeljskih svetih maš. Vseh umrlih v letu 2019 je bilo 16 (leta 2018-20, leta 2017-13, leta 2016-8, leta 2015-9).
Hvaležen sem sorodnikom, ki poskrbite, da lahko k starejšim prihajam že takrat ko so še pri dobrem zdravju, z njimi zapojem in poklepetam. Ko nekdo v veselju sprejme zakrament bolniškega maziljenja, se mu velikokrat zdravje popravi. Res, Bogu hvala.
Še nekaj drugih podatkov:
Letošnje leto veroučno šolo obiskuje 95 otrok v devetih veroučnih razredih. Iskrena hvala katehistinjam Mateji, Polonci, Bernardi in katehetu Martinu za vso ljubezen in čas, ki ga posvečate otrokom. Delate zastonj, v vašem prostem času. Naj vam Bog bogato poplača vaš trud za veroučence in njihove družine.
V letošnjem letu se na zakrament prvega svetega obhajila pripravlja 14 otrok. Slovesnost prvega svetega obhajila bo letos na zadnjo nedeljo v maju 31.5.2020 ob 10.00. Pred tem bo tridnevnica (od srede 27.5 - petka 29.5.)
K birmi bodo letos pristopili 4 pripravniki na birmo. Zakrament svete birme bodo prejeli v soboto 18.4.2020 ob 10.00. Pred tem bo devetdnevnica (z njo bomo začeli v sredo 8.4.2020).
Radi prosimo Jezusa, naj v veri krepi veroukarje in njihove starše. Še posebej prvoobhajance in birmance.
Božični koncert duhovniškega okteta Oremus
Bo 5.1.2020 ob 19.00 v Šmartnem pod Šmarno goro, ter v nedeljo 12.1.2020 ob 18.30 v ljubljanski stolnici. Vabljeni.
Svetopisemska skupina
Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način srečate z razlago enangeljskih odlomkov. Vabljeni 13.1.2020. Ne bo vam dolgčas.
Nadaljujemo s tečajem Gama
Tečaj Gama je namenjen vsem, ki želijo nadgraditi krščansko znanje. Tokratna tema bo presenečenje. Dobimo se v četrtek, 23. 1. 2020 ob 20:00 v župnišču.
Sestanek za starše prvoobhajancev
Bo v torek 28.1.2020 ob 18.00. Pogovorili se bomo o pripravah na prvo obhajilo.
Sestanek za starše birmancev
Bo v sredo 29.1.2020 ob 18.00. Pogovorili se bomo o pripravah na birmo.
Pomembnejši dogodki v januarju in februarju:
12.1. – Nedelja Jezusovega krsta
17.1. – Sveti Anton puščavnik
19.1. – Antonova nedelja (Glince 7.30)
24.-26.1 – Duhovne vaje za zakonce (Ilirska Bistrica)
26.1. – Nedelja Svetega pisma
1.2. – Ustvarjalne delavnice (krašenje sveč) 9.00-12.00
2.2. – Jezusovo darovanje v templju – svečnica
3.2. – Sveti Blaž (molitev za zdravje grla)
8.2. – Prešernov dan
11.2. – Lurška Mati Božja – svetovni dan bolnikov
- v torek 31.12.2019, je silvestrski večer (drugi sveti večer). Pred večernim praznovanjem blagoslovite, ter pokadite svoja stanovanja. Kdor bo doma, je dobrodošel k sveti maši ob 19.00. Zahvalili se bomo za minulo leto, in se Bogu priporočili za blagoslov v novem letu. Po sveti maši ste vabljeni na kratko praznovanje.
- v sredo 1. januarja praznujemo slovesni praznik Marije Božje Matere.
V mesecu decembru je bila krščena
V nedeljo 29.12.2019 - Mirjam Šest (Čestitamo!)
K Bogu sta odšla
V soboto 30.11.2019: Terezija Matko z ul. Juša Kozaka
V sredo 20.12.2019: Bojan Kozjek (Gnezdov) s Ceste Andreja Bitenca (Spomnimo se ju v molitvi)
Lokacija:
