EPIDEMIJA II.

Tokrat sem si za uvodnik v Oznanila izposodil zapis gospe Brigite Bratkovič. Zapis je preprost, a da misliti – vsaj meni je. Takole je zapisala: »Enostavno. Tako bomo začeli tokrat. Enostavno. Srečna sem. Živa in zdrava. In lepo zagorela. V teh dneh balkon vabi na domačo plažo s soncem obsijano. Po tleh imamo položene blazine. Otroka uživata v senci. Pojeta, barvata, mi pulita živce pa tudi pustita kavo spiti. Na balkon znosita vse igrače. Vsi smo na počitnicah. Otroci hodijo mimo bloka. Mahamo si, se pozdravimo. Malo potožimo, da se otroci pogrešajo. A nimaš kaj…višja sila ali karkoli je že to. Hvaležna za te svižčeve dneve. Sem pa do te hvaležnosti morala priti. Koliko tega je v glavi, noro. Ko sem sprejela, da mi pravzaprav nič ne manjka, sem spregledala. In ja…uživam. Nisem skala. Nisem brezčutna prasi**. Nisem. Sem pa pametna, kolikor toliko. Kaj spremeniti, če se spremeniti ne da? Sem trmasta in z glavo skozi zid. Pa ne gre. Ne sedaj. Čiči pa čaki. Izkoristi. Čas preživet z družino, neprecenljivo. Pogrešamo tudi mi dedke in babice. In Slovenijo. A kakorkoli obrneš vse je za nekaj dobro. Nam nikoli ni bila težava biti skupaj. Iz malega znamo narediti veliko. Znamo se skupaj smejati. Tudi vpiti. Zgubljati živce. Se objeti in znoreti. Skupaj rastemo. Meje so v glavi. Ja vem, tiste fizične so tudi, vem vem. Pa vendar znajti se je treba. Zmotivirati. Vsakemu pade tema na oči … vsake toliko. Pa mine. Če dovoliš. Kot pravim … glava je čudo. Poslušam ljudi, jamranje. Nekaterim je to res nacionalni šport. Kapa dol vsem borcem, tistim katerim je res hudo. Oni niti ne jamrajo. Naučili so se na grdo, da od tega ni nič. In so tiho ... grizejo naprej. Imamo pa druge, ki so tako radi žrtve. Kako je hudo in kaj nam delajo? Kako bomo sploh živeli in preživeli? Pa dajte no! Srečo imam, da do sedaj nisem izkusila ničesar resnično hudega. Vojno stanje … tisto pravo, ko si nekje v bunkerju in ne smeš nosu pomoliti ven. In okoli tebe letijo bombe in trupla ležijo povsod, medtem ko je v zraku vonj po strahu in krvi. Smo omejeni , a tiste prave meje so v glavi ... uživam z družino, smejim se soncu, srkam energijo, hvaležna da jo deli z menoj. Podam se v gozd, opazujem naravo, vse cveti…naravnost čudovito je. Kaj bi jamrala? Ja vedno je lahko boljše. Vem. Pa slabše tudi, veste? Hvaležnost je taka čudna stvar. Bolj si hvaležen, bolj si srečen. Niso vedno idealni pogoji. Kdaj pa so? Vsi mi imamo take in drugačne težave, pa vendar je v vsaki temni stvari vsaj ena pozitivna. Ampak je lažje jamrati, kajne? Niso vsi jaz. In bog ne daj da bi bili. Jaz sem jaz in ena Brigita je čisto dovolj. In tudi daleč od tega, da bi se vsi morali strinjati z menoj … zakaj že? Jaz sem optimist po duši, pa četudi je mene že bolelo, pa tudi jokala sem in trpela. Pa ko sedaj pogledam nazaj vidim, da je vse imelo namen. Vse je z namenom. Slej ko prej se karte razkrijejo. Velikokrat pravim, da tisti ki verujejo v Boga, res verujejo, da imajo vedno zaledje. Razlog zakaj je nekaj tako in ne drugače. Ne iščejo drugih razlag. Tako je in pika. Jaz verjamem v višjo silo in v namen ... vse je z namenom. In sem pomirjena. Iščem globlje. Imam pogovore s seboj. Ne morem mimo tega, da brez komentarja sprejmem stvari. Se pa na koncu vedno konča s tem, da je bil namen tak … nimaš kaj. So ljudje in smo ljudje. Eni, ki bodo našli dlako v jajcu in drugi, ki bomo iz dlake v jajcu - temu jajcu naredili kitko in mu dali še pentljico. Sto ljudi sto čudi, so včasih rekli. Pa naj bo tako. Je pa vsekakor lepše in lažje, če lahko vidiš dobro v stvareh. Ne v ljudeh … ne vedno, toliko sem se pa že naučila, da je dobrota največkrat sirota. Kot vedno, poklon izjemam. Videti dobro v dani situaciji je hvalevredno. Kot vedno začnem pri sebi … če se lahko kritiziram se lahko tudi pohvalim. Ja, dobro mi je. Koliko časa? Bomo videli. Se bom pa ta čas sončila in se igrala. Brala in izmišljala lov na zaklad. Pekla peciva in ugotovila, da sem si do sedaj delala krivico. Mesila kruh in bo celo stanovanje dišalo po sveže pečenem. Ljudje, veliko imamo. Veliko. Le hvaležnosti nam manjka … premislite in dobro bodite … in hvala. (objavljeno na FB 28. 4. 2020)

Svete maše od 4.5.2020 naprej:

Sveta maša se lahko obhaja pod naslednjimi pogoji:

* Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

* Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.

* V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).

* Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom

* Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu.

Da ne bo zadrege kam sesti, bodo na teh mestih v klopeh nalepljeni beli lističi

Prijazno opozorilo

Znanec je zbolel za korona virusom. Po 14 dneh v karanteni je moral zaradi operacije na ponoven test. Čeprav je popolnoma zdrav in se dobro počuti, so ugotovili, da je še vedno (torej 14 dni po preboleni bolezni) pozitiven in s tem morebiten prenašalec. Zaradi tega svetujem zdravo previdnost. 

Lviv, Ukrajina – Med epidemijo COVID-19 so verniki pod vodstvom salezijancev začeli z izdelovanjem zaščitnih mask in šivanjem rjuh, ki so jih poslali občinski bolnišnici v Lvivu. Pripravljajo prehrambne pakete za najbolj potrebne. Ob Veliki noči so prostovoljci iz salezijanskih okolij obiskali več kot 70 družin, nadaljuje se stalna pomoč s prehrano ubogim in osamljenim.

Cusco, Peru – V srcu nekdanjega inkovskega imperija že več kot 100 let delujejo salezijanci v službi najbolj ubogim. A pandemija koronavirusa je prišla tudi v te kraje, mogoče prav po turistih, ki masovno obiskujejo to znamenitost. Karantena in zaustavitev vseh dejavnosti v Peruju sta mnoge družine, ki živijo od turizma, pahnili v globoko revščino. Zato so mladi in salezijanec Jorge Atarama iz tamkajšnje salezijanske ustanove Don Bosco organizirali zbiranje in pripravo paketov z osnovnimi potrebščinami za več kot 70 družin, ki živijo v kmečki skupnosti blizu znamenite utrdbe Saqsaywamán. (ANS)

Slovenija, Ljubljana – Podjetje Molek.si je preko škofijske Karitas za šolarje iz socialno ogroženih družin doniralo osebne računalnike in s tem prispevalo k zmanjševanju socialne neenakosti in za omogočanje enakih možnosti za izobraževanje tudi otrokom iz socialno šibkejših družin.

Slovenija, Podutik - Podjetje Janez alarmi je preko župnijske Karitas doniralo zaščitne maske, ki smo jih razdelili starejšim in nekaterim družinam. Hvala!

Humor nas rešuje

Hladilnik

Moj hladilnik je v 24 urah imel 250 ogledov!

Banka

"Prišli so čudni časi ... Pred vhodom v banko piše: "Obvezen vstop z masko!"

Pobeg

"Če vas v drugi občini hoče ustavit policija, pobegnite! Kazen zaradi občine je 400 €, za pobeg pa 250 €. Ne vprašajte, kako vem..."

Virusi

Zjutraj na prazen želodec vzameš nekaj sladkega, da se virusi zberejo. Potem spiješ eno črno kavo, da se jim stemni pred očmi. Potem eno žganje, da jih ubiješ.

Hudič

Danes mi je hudič na uho zašepetal: »Bog je pozabil nate, iz tebe ne bo nič ...« Jaz pa njemu: »Bejž meter pa pol stran, idiot!«

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Kdor pridno dela in ni lakomen, lahko brez vsega bogastva živi. Prebrisana glava pa pridne roke so boljše blago ko zlate gore.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Obisk bolnih, starejših in invalidov

V mesecu maju je obisk na prvi petek zaradi karantene odložen na poznejši čas.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Ena od mojih rož je že nekaj časa bolj ali manj vegetirala in sem že resno premišljeval, da bi jo vrgel stran. Potem ji je neka gospa zamenjala zemljo. Kmalu je začela poganjati nove poganjke, ki so se lepo razvijali. Ali ni tudi v našem odnosu tako? Vsake toliko se nam zgodijo težke stvari in zunanji problemi, ki ji je treba rešiti. To je normalno. So pa tudi stvari, ki OBTEŽUJEJO naš odnos. Če je teh preveč, začne naša zemlja postajati vedno težja za življenje in na koncu le še vegetiramo. »Sejalec je šel sejat«. Jezus vedno želi kaj vsaditi v vaju. Lahko po vama, lahko po dogodkih, lahko po drugih ljudeh, lahko po besedi iz Svetega pisma. Ali tudi kaj molita, da bi po vama bolje deloval? »Seme ni imelo veliko prsti«. Vprašajta se, kaj je tisto, kar pogrešata, da bi bolje rasla drug ob drugem. Katere stvari, katera dejanja in katere besede so »zemlja, ki vaju obtežuje« in bi jo bilo dobro odstraniti. »S kakršno mero merite«. Ne pozabita, da kar dajeta, prejemata tudi nazaj. »Se mu bo vzelo tudi to, kar ima«. V odnosu lahko hitro zaspimo in se prenehamo truditi. Takrat začnemo izgubljati tudi tisto, kar se nam na zunaj zdi, da še imamo.

Oratorijski animatorji imamo sestanke po spletu

Do preklica imamo animatorji sestanke preko spleta (hvala Bogu za video tehnologijo). Veroučenci 8. razreda ste vabljeni, da se nam pridružite pri pripravi.

Šmarnice po spletu

Čeprav je od 4.5. spet dovoljeno priti k maši, bom ves maj vseeno dal na razpolago tudi obisk šmarnic po Facebooku (Župnija Ljubljana Podutik). Tako bom vsak dan – tudi ob nedeljah - imel šmarnice ob 19.45. Potek šmarnic: Pesem, branje šmarnične zgodbe, litanije, blagoslov in zaključna pesem. Vabljeni!