LJUDJE ŽIVIMO TUDI DRUG OD DRUGEGA

Nekateri ljudje uživajo, če imajo veliko ljudi okrog sebe. Videl sem že ljudi, ki so bili utrujeni, toda ko so prišli v druščino, so kar oživeli. Pa v domovih za ostarele običajno ljudje, ki imajo več obiskov, ohranjajo boljšo duševno kondicijo. Zaradi tega si upam trditi, da ljudje na nek način ne živimo le od hrane, ampak tudi drug od drugega. Prav zato me bolj kot korona zanima to, kako ohranjati dobre medsebojne stike v dani situaciji. Seveda, potrebno je poskrbeti za varno razdaljo. Morda se srečamo v manjših skupinah,  poklepetamo po elektronskih video klepetalnicah, se večkrat pokličemo po telefonu – tudi »kar tako, brez posebnega razloga«, napišemo kakšen sms več, gremo skupaj na sprehod v naravo, si napišemo kakšno kartico, ali kratko pismo … Vse to nam lahko pomaga, da lažje ohranjamo bližino. In ne čakajmo na »pozneje«. Takole je o tem zapisalo neko dekle: »Danes zjutraj sem doživela pravi trenutek ‘streznitve’. Na poti iz trgovine sem govorila po telefonu s prijateljico, s katero se nisva videli že res dolgo. Ob koncu najinega pogovora sem rekla: »Ja, samo še ta projekt uredim do konca, potem se pa res ujameva na dooolgi kavi.« Ko sva se poslovili in sem pospravljala v torbico telefon, sem za sabo zaslišala slaboten, ampak zelo odločen glas. »Gospodična! Gospodična, počakajte.« Obrnila sem se in zagledala starejšega gospoda, po starosti bi lahko bil moj dedek, ki se mi je počasi približeval. Z radovednostjo sem ga počakala. »Veste, gospodična, celo življenje sem govoril: samo še to. Samo še hišo zgradimo, potem bomo pa uživali. Vmes se je obrnilo 6 let, moji trije otroci so bili že skoraj v najstništvu. Zamudil sem njihova najlepša otroška leta. Leta, ko so me najbolj rabili. Potem sem govoril: samo še firmo zaženem, kot je treba, potem bom imel pa čas za družino in za sebe. Ko se je to končno zgodilo, so moji otroci že odhajali na faks. Potem sem govoril, samo še kredite poplačamo do konca, potem bomo mirno spali. Vmes je bilo živčnosti, prepirov z ženo, neprespanih noči. Žena je hudo zbolela. Potem sem govoril, samo da ozdravi. Pa ni, pri 54 sem ostal vdovec. Vmes so se otroci poročili in potem sem rekel, samo še vnuke počakam, ki mi bodo prinesli nekaj srečnih dni. Pa so se otroci odselili – eden na drug konec Slovenije, druga dva skoraj na drug konec sveta. Naenkrat sem postal star in sam. Prekleti »samo še to«!! No, zdaj pa ni več nobenega samo še to. Ampak šele zdaj na starost vidim, kakšen bedak sem bil. Nikoli ni konca, ko rečeš samo še to. Zaradi tega vse zamujaš. Vse. Družino, druženja, prijatelje, čas za sebe. Zato gospodična, vrži te besede stran. Ne spregovori jih nikdar več. Ugrizni se rajši v jezik. Pa srečno, gospodična. Ti imaš še čas za vse, jaz ga nimam.« Ko sem prišla domov, sem takoj dvignila telefon. Moj urnik za ta teden je poln … srečanj z ljudmi, ki jih imam rada in mi ogromno pomenijo, uric, namenjenih mojim najbližjim, ter času za tiste stvari, ki jih rada počnem. Vem, da ne more biti življenje samo takšno, zato bom tudi vse ‘moram’ seveda opravila, ampak z drugačnim odnosom in čisto drugačno perspektivo.«

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Žal naj ti bo le za tri reči v tvojih preteklih dneh: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

ČAS ZA SPREMEMBE JE DANES: Velikokrat si želimo sprememb. Še večkrat pa si govorimo: »Jutri«, ali pa: »Čas mora dozoreti«.

Včasih je treba res nekoliko odložiti stvari … Včasih je treba malo počakati … toda ne pozabita, da je čas za spremembe »samo DANES«.

Bog sam vama govori besede: »Zdaj je čas milosti in čas rešitve.« Zdaj lahko spreminjata, zdaj lahko prejemata Božjo pomoč. Če čakamo, se ne bo zgodilo veliko.

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.

Tokrat ne morem mimo slovenskega kolesarskega uspeha, ki je Slovenijo za nekaj tednov zavihtel na vrh svetovnih športnih novic. Zaključil se je 107. Tour de France – najbolj prestižna kolesarska dirka na svetu, ki traja tri tedne. In bila je  - slovenska! Zmagal je Tadej Pogačar, ki je dan po zaključku praznoval 22. rojstni dan, drugo mesto je osvojil Primož Roglič, ki je bil do predzadnje etape nosilec rumene majice in tretje mesto je osvojil Avstralec Richie Porte. Utrinek Rogličeve uradne strani: »Etape minevajo kar hitro, ekipa je vknjižila že dve etapni zmagi. Sanjski začetek. Imeli smo nekaj slabega vremena, kar za dirko po Franciji, ki je sicer na sporedu v juliju ni značilno, a tudi nepredvidljivosti so čar kolesarstva. Letos je na dirki po Franciji zaradi virusa drugače, a tudi novih pravil se počasi privajamo. Veseli me, da imamo možnost da sploh nastopamo. Zbrano nadaljujemo dan za dnem, ter poskušamo dirkati po svojih najboljših močeh, pa vidimo, kam nas to pripelje. Au revoir, Rogla.« Na koncu sta dva Slovenca osvojila prvi dve mesti. Tadej Pogačar je bil v Parizu uradno okronan za kralja letošnjega Toura, s tem pa postal najmlajši zmagovalec po letu 1904. Njegovo geslo je: Nikoli ne odnehaj, nikoli se ne predaj!« Primož Roglič in Tadej Pogačar sta s svojo srčnostjo dokazala, da je mogoče združiti rivalstvo in prijateljstvo, in del poti proti Elizejskim poljanam vozila objeta in med sproščenim pomenkovanjem. Po Parizu je odmevala slovenska himna, na Elizejskih poljanah so zaplapolale tudi slovenske zastave več sto slovenskih navijačev. Čestitke tudi Mateju Mohoriču, Janu Polancu in Luki Mezgecu, ki so prišli do konca Toura!

Poznamo svojo zgodovino?

Stara poročila nam slikajo Slovane kot visoke ali srednjevisoke in zelo gibčne ljudi okroglih, nekoliko podolgovatih obrazov, temnomodrih oči in svetlorjavih las. S temi poročili se strinja precej tudi poznejša zgodovina. Nenavadno telesno krepkost in utrjenost Slovanov hvalijo celo njihovi sovražniki. Nemec Vidukind opisuje Slovane tako: »Slovani so utrjeno ljudstvo, vajeno truda in dela, zadovoljno s pičlo hrano, ki z lahkoto in veseljem opravlja najtežavnejša dela. Kar se zdi Nemcem težavno in nemožno, to je Slovanom kakor igrača. Zimo in vročino, glad in žejo so prenašali Slovani mnogo laže ko njihovi sosedje. Posebno okretni so bili na vodi kot veslači, plavači in potapljači. Veljali so za gospodarno in delavno ljudstvo. Od tod najbrž izvira tista ljubezen do lastne zemlje, da je niso opuščali za katerokoli ceno in da so celo rajši živeli celo pod kruto vlado tujih premagovalcev nego bi se bili umaknili iz svoje posesti v druge proste kraje. S pridelki svoje pokrajine in z izdelki svojih  rok so tržili na vse strani in tako se je z gospodarstvom razvijala trgovina in kupčija. Vsi stari pisatelji pišoči o Slovanih hvalijo njihovo brezprimerno gostoljubnost. Grški cesar Mavrikij poroča, da so tujcem Slovani jako dobrohotni, da spremljajo gosta iz kraja v kraj. Tudi Adam Bremenski priča, da ga ni na svetu naroda nad Slovane, kar se tiče običajev, vljudnosti in gostoljubnosti, čeravno žive v poganstvu. Nemški popotniki so se čudili, kako sijajno so jih gostili v slovanskih krajih, česar med neprijateljskimi pogani niso pričakovali. Slovani so bili od nekdaj radi veseli in dobro je bilo med njimi bivati. Slovansko srce hoče peti in plesati. V narodni pesmi, godbi in plesu so prekašali starodavni Slovani vse takratne evropske narode. Ob slavnostih in veselicah - in teh prilik je bilo pri Slovanih mnogo - se je rajalo, pilo in jedlo brez konca. Mnogo poročil nam priča soglasno, da so Slovani že od nekdaj jako radi in mnogo pili. S temi značilnimi lastnostmi je v zvezi še neka druga slovanska slabost, prevelika zaupljivost in brezmejno čislanje tujcev. Tujemu človeku se je postreglo z vsem, kar je premogla hiša in rodovina, njemu se je v slovanskem poštenju verjelo vse in zaupalo bolj nego domačinom. Slovani so neizmerno radi videli tuje navade in jih sprejemali za svoje ter čislali tuje jezike, a tujci so opazili slovanske slabosti ter jih izrabljali sebi v korist in Slovanom v pogubo. Pogostoma se hvali in slavi tudi slovanska miroljubnost. Resnica je, da je pri Slovanih malokdaj slišati o velikih krvavih vojnah, ki bi jih bili začenjali iz gole želje po boju in plenu. Tega ni bilo v slovanskem značaju. Slovani so bili, kakor nam jih kaže zgodovina, med seboj prepirljivi in silni v boju zoper sovražnika. Kadar je bilo treba braniti zemljo in svoje, ali vračati storjene krivice, tam je bil konec miroljubja. (vir: https://archive.org/stream/zgodovinasloven1v3pivk/zgodovinasloven1v3pivk_djvu.txt)

Molitve za po vojni pobite in pokopane v Kucji dolini

V nedeljo 18.10.2020 ste vabljeni v Kucjo dolino, ki je 15 minut hoda oddaljena od končne postaje avtobusa številka 5. V bližini Kucje doline so maja 1945 pobili okrog 800 ljudi in jih zmetali v brezno. Pozneje so jih prekopali v Kucjo dolino. Komemoracija bo ob 15.00.

Molitve za naše drage rajne

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih, ki so umrli od lanskega do letošnjega novembra. Zanje in za pokojne, ki jih boste napisali na listič, ki je vložen v Oznanila, bomo molili v novembru pri večernih svetih mašah.

Jesenski premik ure

Premik ure iz poletnega na zimski čas se bo zgodil v nedeljo, 25.10.2020, ko bomo uro premaknili za 1 uro nazaj in tako spali uro dlje. Premikanje ure bo predvidoma ukinjeno leta 2021.

V nedeljo 1. novembra bo praznik vseh svetnikov       

V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju poznali praznovanje spomina vseh svetih mučencev. Obhajali so ga spomladi v povezanosti z veliko nočjo, zavedajoč se, da k dovršitvi Kristusovega poveličanja spada tudi poveličanost tistih, ki verujejo vanj. Papež Bonifacij pa je 13. maja leta 609 ali 610 rimski tempelj Panteon posvetil Mariji in vsem mučencem. Misel o prazniku vseh svetnikov (ne več samo mučencev) je dobila vidno oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v cerkvi v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Množice romarjev so vsako leto za 13. maj prihitele v Rim. Gregor IV. pa je sto let pozneje praznik izrečno preložil na 1. november in ukazal, naj se ta dan v čast vsem svetnikom slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Cerkev je uvedla praznik vseh svetnikov, ker je število svetnikov tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej. Zlasti naj bi se na »vse svete« spominjali tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji pred ljudmi skrite, pred Bogom pa velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Za pokojne lahko v prvih osmih dneh novembra darujemo popoln odpustek. Prejmemo ga, če gremo v teh dneh k spovedi in obhajilu, ter molimo vero in očenaš po namenu papeža. 

Nedelja, 1. november (praznik vseh svetih): ČE NE BO KORONSKE ZAPORE

• Svete maše so po nedeljskem razporedu: ob 7.30 na Glincah, ter ob 8.30 in 10.00 v Podutiku.
• Kot je v navadi, se ta dan popoldne zberemo na grobovih. Iz naše župnije eno leto obiščem grobove v župniji Dravlje, drugo leto pa v župniji Šentvid. Letos bom obiskal Šentvid. Ob 14.00 bo tam sveta maša. Po maši obred na pokopališču in blagoslov grobov.
• ob 17.00 v domači župnijski cerkvi molimo rožne vence za naše rajne.

Ponedeljek, 2. november (spomin vernih rajnih):

• Sveti maši bosta ob 8.00 na Glincah, ter ob 19.00 v Podutiku.
• Od lanskega novembra je odšlo izmed nas kar nekaj faranov. Mnoge smo tudi osebno poznali:

Terezija Rebselj (+18.10.2019), Zvonko Škrinjar (+23.10.2019), Terezija Matko (+30.11.2019), Bojan Kozjek - Gnezdov (+20.12.2019), Viktor Kastelic - Brecnkov (+16.1.2020), Stanislav Potočin (+13.1. 2020), Jožefa Meglič (+16.2. 2020), Janez Eržen (+2.3.2020), Ivan Kunstelj (+3.5.2020), Rajko Arnik (+14.5.2020), Darinka Čehulić (+24.5.2020) Urban Golob (+3.6.2020), Bojan Bunc (+17.6.2020); Franc Jurovič (+26.6.2020); Viktor Naglič (+8.7.2020); Pavel Nograšek (+15.8.2020); Lojze Vodnik (+23.8.2020); Milka Ločnikar (+7.9.2020); Erna Zupan (+11.9.2020); Janez Kočar (+23.9.2020)    SPOMNIMO SE JIH V MOLITVI.

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih. Lahko so nam v vzpodbudo, da se jih bomo večkrat spomnili v molitvi. Žal še vedno kdo umre brez zakramentov. Povabite duhovnika in omogočite domačim, da jih v bolezni okrepi Jezus! Na listič, ki je tokrat vložen v Oznanila, lahko napišete pokojne, ki jih še posebej želite priporočiti v molitev. Zanje bomo molili v novembru.

Zahvalna nedelja:

Zahvalna nedelja je praznik hvaležnosti. Čeprav je leto 2020 precej vrtoglavo zaradi mnogih nevšečnosti, pa se je vendarle zgodilo tudi mnogo lepega. Bodimo hvaležni za dušno in telesno zdravje. Bodimo hvaležni za vse, kar smo se novega naučili, ter za nove spretnosti, ki smo jih osvojili. Hvaležni bodimo tudi za veselje do življenja in za vero. Res hvala vsem voditeljem župnijskih skupin, dirigentom, glasbenikom in katehetom, vsem ki pospravljate ali kako drugače pomagate. Res – vsem na koru in pod korom iskrena hvala. Bogu se bomo še posebno zahvalili z nedeljskim bogoslužjem na zahvalno nedeljo, ki bo 8.11.2020. Na to nedeljo prinesimo pred oltar nekaj jestvin in pridelkov s polj in sadovnjakov. Živila bomo podarili sestram klarisam. Hvala vsem tudi za to ker me podpirate in zame skrbite.

Humor nas rešuje

Tone vpraša prijatelja: -Kako je zdaj, ko si se poročil?-

-Šele sedaj sem prišel do korita.-

-Kakšnega?-

-Pomivalnega!-

 

Jaz sem bog v naši družini!-

-Kako to misliš?-

-Vsi se obnašajo do mene, kakor da me ni!

Praznik sv. Cecilije – zavetnice petja

Čeprav praznujemo Cecilijo na 22. novembra, pa bomo obhajali slovesno sveto mašo v sredo 18.11.2020 19.00. Pri tej sveti maši bomo prepevali vsi župnijski zbori. Še posebno ob tej priložnosti iskrena hvala pevcem in pevkam v vseh župnijskih zborih. Hvala Anici Jerman, Tereziji Novak in Ivanki Istenič, ki vodijo ljudsko petje. Hvala Ani Marinko za vodenje mladinskega zbora, pevovodju odraslega zbora in organistu Dušanu Ješelniku, voditeljici otroškega zbora Andreji Keršmanc, ter pevovodju Večernic Tilnu Mlakarju. Vsaka maša je lepa – še toliko bolj pa, če se pri njej lepo prepeva.

Adventni venčki

V nedeljo 22.11.2020 boste že lahko dobili adventne venčke. Prav tako pa na 1. adventno nedeljo 29.11. Priporočeni dar zanje je 10 EUR. Tudi če slučajno ne bo svetih maš v cerkvi, bodo na voljo v župnijskem hodniku. Darovi so namenjeni za župnijsko karitas. Tako lažje pomagamo socialno ogroženim. Že vnaprej hvala za pomoč.

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Novembrski obisk bo 6. novembra 2020. Tega dne bo kot običajno sveta maša tudi na Glincah ob 8.00.

V mesecu septembru in oktobru so bili krščeni

V nedeljo 20.9.2020  Zarja Dudmir

V sredo 23.9.2020  Alenka Stanič

V soboto 10.10.2020  Tim Tršan

V nedeljo 11.10.2020 Mai Tome Koplan in Katarina Omejec          (Čestitamo!)

K Bogu je odšel

V sredo 23.9.2020: Janez Kočar (živel v Nemčiji)  (Spomnimo se ga v molitvi)

Lokacija: