BOG BO POSKRBEL?
V evangeliju te nedelje je zapisano: »Tako govorí Gospod Bog: »Glejte, jaz sam bom poskrbél za svoje…« Kako Bog skrbi za ljudi? Večinoma po dogodkih, ki jih poimenujemo »Ufff … tukaj sem imel(a) pa srečo!« Ja … velikokrat jo kje za las srečno odnesemo … ali pa imamo srečo, da smo bili ob pravem času, na pravem mestu. Ali pa je kdo prišel ravno takrat, ko smo ga potrebovali. Mnogokrat Bog skrbi za nas tudi po ljudeh. Kolikokrat smo imeli srečo, da smo dobili dobro zdravnico ali dobrega zdravnika, ki se je zavzel za nas. Mnogi smo že doživeli, da nam je kdo priskočil na pomoč, ko nam je šlo »za nohte«. In kolikokrat smo se ravno v pravem času domislili odlične rešitve … kar kliknilo je v glavi in … ideja! Ko se človek tega zave, je lahko samo hvaležen. Še več … ko se tega zaveš, želiš tudi ti narediti kaj dobrega za druge. Priložnosti je veliko. Lahko začnemo kar v domači družini. Korona nas je stisnila na velikost našega doma in nam s tem dala priložnost, da se (še) bolj povežemo med seboj. V neki družini so se odločili, da se bodo ves adventni čas (cel december do Božiča) igrali skritega prijatelja. Na liste so zapisali svoja imena, jih izžrebali in za tistega, ki so ga potegnili, so teden dni skušali narediti kakšno prijetno presenečenje ali dobro delo. V drugi družini so si med korono zastavili nekaj pravil, in se jih trudili upoštevati: *smejimo se – pogosto, *trudimo se po najboljših močeh, *potrpežljivi smo – večino časa, *podpiramo drug drugega, *nihče ni popoln - vsi delamo napake, *nikoli ne obupamo, *odpuščamo, *pogosto se zabavamo, *predvsem pa se imamo RADI.
Kaj dobrega pa lahko naredimo tudi širše. V tem tednu je teden Karitas, ko lahko pomagamo pomoči potrebnim doma ali po svetu. Lahko sodelujemo v akciji »kupim kozo«, ter podarimo kozo eni družini v Albaniji ali v Afriki. Idej je veliko … Tako bomo tudi mi lahko sodelovali pri Božjem delu, ko Bog pravi: »Izgubljene bom poiskál, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal, rejene in krepke obvaroval.« (Ezk 34) Ni dobrih in slabih ljudi. Meja med dobroto in slabim gre znotraj srca vsakega izmed nas. Naj nam Bog pomaga, da bomo kar največkrat ostajali na dobri strani srca!
Misel blaženega Antona Martina Slomška
»Naše najdražje blago je čas. In vendar ga največ izgubimo, ker ne preračunamo, koliko ga po nepotrebnem zamudimo. Kdor vsak dan eno minuto zamudi, zapravi na leto šest ur in pet minut.«
Pisarna Karitas
Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.
Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?
Nekaj vzpodbud iz Pavlovega pisma Efežanom: »Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa.« Zelo pomembno je, da si upamo in znamo povedati stvar, ki nas moti jasno in nežaljivo. Sicer dostikrat po nepotrebnem trpimo. Prvi primer: Dva cimra. Eden od njiju je zvečer velikokrat sedel za mizo in kaj bral. Drugi se je premetaval po postelji. Prvi na to sploh ni bil pozoren, mislil je, da pač ne more takoj zaspati. Šele po pol leta mu je oni drugi potožil, da sploh ne more zaspati, če v sobi ni popolne teme. Po pol leta!!! … Seveda sta takoj uredila. // Drugi primer: Nakdo je takole povedal: »Cimer, ki sem ga imel v enem od višjih letnikov, je imel redko lastnost, da je povedel stvari jasno in direktno, a tako, da me ni nikoli stisnil v kot in mi dokazoval da sem nesposoben, da ne zmorem itd. Zaradi tega sem ga spoštoval in sva se prav v redu razumela.« »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Jeza je dovoljena, a do meje žaljivosti. Bodi toliko takten, da dopustiš partnerju, da se lahko dostojanstveno umakne in premisli. // Primer: neka žena je dejala: »Ko se midva skregava, sonce nad najino jezo včasih tudi dvakrat ali trikrat zaide … Toda potem se pogovoriva … in greva naprej.« »Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo.« Umazana beseda je tista, ki je žaljiva.
Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega
Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.
V novembru 1880 (pred 140 leti) se je na Primorskem, v Senožečah, rodil Rudolf Cvetko, izvrsten sabljač, avstro-ogrski častnik, inštruktor sabljanja na avstrijski vojaški akdemiji v Dunajskem Novem mestu, ter prvi slovenski olimpionik, ter prvi slovenski nosilec olimpijske (srebrne) medalje (Stockholm 1912). Pozneje se je zaposlil kot učitelj telovadbe v prvi državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Prav je, da vemo, da prva tovrstna državna gimnazija ni bila v Ljubljani, ampak v Gorici – ustanovljena maja 1913. Ustanovljena je bila na pobudo drugega izrednega Slovenca, poznejšega duhovnika, Virgila Ščeka. Virgil Šček se je rodil 1.1.1889 v Trstu. Živel je v prelomnih časih za slovenstvo, v času, ko so hoteli fašisti Slovence zbrisati z obličja zemlje. Bil je izreden v več stvareh. Njegovo geslo od mladih nog je bilo: »Treba je poskusiti. Če ne poskusiš, nikdar ne izveš ali ti bo uspelo, ali ne.« Že kot dijak je skupaj s prijatelji izdajal slovensko glasilo. V tistem obdobju se je srečal z Ivanom Trinkom, slovenskim duhovnikom, ki je bil tudi pesnik, pisatelj, filozof, prevajalec, jezikoslovec, kritik, skladatelj, slikar in buditelj narodne zavesti. Rojen je bil 25.januarja 1863 v Tarčmunu (Tercimonte), v Beneški Sloveniji. Na njegovo pobudo je začel z ustanavljanjem slovenskih knjižnjic v krajih, ki so bili v nevarnosti, da bodo poitaljančeni. Akcija zbiranja knjig je tako uspela, da so bili še sami presenečeni. Pozneje je bil poslanec v Italijanskem parlamentu, kjer se je tako trudil za Slovence, da je v času štiriletnega mandata spal le po nekaj ur na noč.
Trenutno v tedniku Družina izhaja podlistek o njegovem življenju, z naslovom: Ljubil sem slovenski narod.
Poznamo svojo zgodovino?
Zgodovinar Prokopij nam poroča tudi o bojnih grozovitostih, ki so jih počenjali razjarjeni Slovani. Gotovo so se navzeli tega krutega duha v občevanju s surovimi sosedi in gospodarji, posebno s Huni in Obri, s katerimi so se morali bojevati. Kljub temu pa priznavajo zgodovinski poročevalci Slovanom izredno plemenitost in blagosrčnost, s katero so skrbeli za bolnike, častili starce, spoštovali žene in zakonsko zvestobo. Tudi vernost in pobožnost sta stari slovanski lastnosti, ki sta se ohranili do današnjega dne. Že takrat, ko Slovani še niso bili kristjani, pripoveduje Helmold o njihovih lepih verskih navadah in o krasnih svetiščih, v katerih so častili svoje bogove kakor malokateri narod. Poroča nam, da imajo nekatere posvečene kraje, kamor radi potujejo. To lastnost so si ohranili Slovani tudi po svoji spreobrnitvi h krščanstvu. Veliko število svetnikov je izšlo iz slovanskega rodu, npr. sv. Ljudmila, sv. Stanislav, sv. Kazimir, sv. Boleslav, sv. Vladimir, sv. Sava, sv. Lazar, sv. Prokop, sv. Vojteh, sv. Venčeslav, sv. Hedvika, sv. Rozvita, bl. Neža itd. Tudi k romanju so si ohranili Slovani veliko veselje. Slovenci so že v 9. in 10. stoletju jako radi romali od blizu in daleč k Sv. Ivanu blizu Devina na Primorskem in na druge kraje. Preprostost in pobožnost pa Slovanov nista rešili svojeglavosti. Življenje starih Slovanov bi bilo mnogo lepše in srečnejše, če bi ga ne bili kalili premnogi medsebojni prepiri in bratovski boji. Nesložnost je že od nekdaj tista napaka, ki jih je gonila in jih še goni v pogubo. Arabski popotnik Ibrahim Ibn-Jakub je pravil o Slovanih: „Slovani so neustrašeni, za boj pripravni ljudje. Toda razcepljeni so v rodove in plemena. Če bi ne bili med seboj nesložni, potem bi se ne mogel meriti z njimi noben narod na svetu."
(vir: https://archive.org/stream/zgodovinasloven1v3pivk/zgodovinasloven1v3pivk_djvu.txt)
Zahvalna nedelja – iskrena hvala vam!
Res hvala za vse jestvine in druge darove, ki ste jih prinesli na zahvalno nedeljo. Glede na koronsko situacijo, v kateri se nahajamo, ste presegli vsa pričakovanja! Res hvala v mojem imenu in v imenu sester klaris, ki so bile živil zelo vesele in se zanje iz srca zahvaljujejo. Naj vam Bog poplača po meri vaše dobrote!
Humor nas rešuje
- "Kako imam ljubečo ženo. Ponoči sem se zbudil in mi je držala povšter čez obraz, da se ne bi okužil s korono."
- "Vprašam sosedo, kako je kaj pri njih, pa pravi: En dan gre v trgovino mož, en dan pa jaz. En dan jemo, drugi dan pa pijemo."
- "Zdaj, ko so v karanteni tisti, ki imajo rojstni dan, se jim vošči tako: »Želim ti zdravja, olja, kvasa, moke in paleto wc papirja ...«
- "Sem si šel mal pozvonit na vrata, ker je dober občutek, ko dobiš obiske."
- XY. dan samoizolacije: »Skregal sem se s svojo ženo, ker je odnesla smeti iz hiše. Jaz sem bil na vrsti.«
Adventni venčki
V nedeljo 22.11.2020 boste že lahko dobili adventne venčke. Prav tako pa na 1. adventno nedeljo 29.11. Priporočeni dar zanje je 10 EUR. Tudi če slučajno ne bo svetih maš v cerkvi, bodo na voljo v župnijskem hodniku. Darovi so namenjeni za župnijsko Karitas. Tako lažje pomagamo socialno ogroženim. Že vnaprej hvala za pomoč.
Obisk bolnih, starejših in invalidov
Decembrski obisk bo 4. decembra 2020. Tega dne bo kot običajno sveta maša tudi na Glincah ob 8.00.
Teden karitas:
- V dneh od 23.11.-29.11.2020 bo potekal Teden karitas. Letos poteka pod geslom: »Slišim te«.
Vsak dan bomo pri maši prisluhnili kratki vzpodbudi. Zaradi korone bo dobrodelni koncert Klic dobrote prenašan iz studia 1 RTVSLO v sredo 25.11.2020 ob 20.00.
Svoj dar za pomoči potrebne lahko nakažete na Škofijsko karitas: TRR: SI56 0214 0008 9842 562. Sklic: SI00 216; namen: Stiska
V tednu karitas bomo imeli v župnijskem hodniku škatlo, kamor boste lahko darovali različna čistila, ki jih bomo kot vsako leto, namenili socialno ogroženim družinam.
Že vnaprej hvala za vašo dobroto!
Advent ali adventni čas
Beseda prihaja iz latinske besede adventus - prihod). To je čas pred Božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega ponovnega prihoda oziroma priprava na spomin Jezusovega rojstva. Advent se začne na četrto nedeljo pred božičem, ki se imenuje prva adventna nedelja. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji - na sveti večer (večer pred Božičem). V tem času se verniki trudijo, da naredijo čim več dobrega. Liturgična barva v adventu je vijolična in pomeni spokornost. Pri bogoslužju se v adventnem času bere berila, ki napovedujejo prihod Odrešenika, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki je Jezusu pripravljal pot. Tipičen simbol adventa je adventni venec s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo eno svečo, na drugo nedeljo dve sveči, na tretjo tri in na četrto vse štiri sveče. Kar pomeni, da trud za dobro prinaša med nas več luči in več Božjega blagoslova. V zadnjem času se uveljavlja tudi adventni koledar za otroke. Tak koledar je po navadi poslikan z motivi Jezusovega rojstva in ima predalček za vsak dan od začetka adventa do Božiča. V predalčkih so običajno kakšne naloge (izziv za dobro delo) in drobna darilca ali sladkarije. Po pravoslavnem koledarju advent obsega kar šest tednov pred Božičem in je povezan tudi s postom.
Božično novoletno praznovanje
(V primeru da ne bo več karantene, se vidimo pri maši, v primeru da karantena bo, se »vidimo« na spletu)
- v nedeljo 15.12.2020 se začne božična 9-dnevnica. Vsak večer bomo pri sveti maši spremljali kratko zgodbo. Še posebno vabljeni veroukarji in starši. Kako bo z lučjo miru iz Betlehema, še ni znano.
- v četrtek 24.12.2020 je sveti večer. Vzemite si čas in blagoslovite, ter pokadite svoja stanovanja. Vredno je prositi za blagoslov in Božje varstvo. Prva »polnočna« sveta maša bo ob 18.00 na Glincah, »družinska polnočnica« bo ob 21.00 v Podutiku. Ob 24.00 bo v Podutiku polnočna sveta maša. Na Glincah bomo pol ure pred sveto mašo molili rožni venec v zahvalo za velik dar Kristusovega rojstva. Vmes bomo prepevali stare božične pesmi.
- v petek 25.12.2020 - na božični dan, bodo svete maše ob 7.30 na Glincah, ob 8.30 v Podutiku in ob 10.00 v Podutiku.
- v soboto 26.12.2020 praznujemo god svetega Štefana. Na ta dan je državni praznik samostojnosti in enotnosti. Kot običajno, bomo na Glincah po sveti maši, ki bo ob 9.00, blagoslovili konje in sol. Vabljeni vsi, še posebej pa vabimo vse lastnike konj, da jih pripeljete blagoslovit. V Podutiku svete maše zvečer ne bo. Na ta dan Boga še posebej prosimo za našo domovino.
- v četrtek 31.12.2020, je silvestrski večer (drugi sveti večer). Pred večernim praznovanjem blagoslovite, ter pokadite svoja stanovanja. Kdor bo doma, je dobrodošel k sveti maši ob 19.00. Zahvalili se bomo za minulo leto, in se Bogu priporočili za blagoslov v novem letu. Po sveti maši ste vabljeni na kratko praznovanje.
- v petek 1. januarja praznujemo slovesni praznik Marije Božje matere.
Božično – novoletno voščilo
Dragi farani! Čeprav je do Božiča še dober mesec, vam želim lepo adventno pripravo na praznike. Čas karantene vzemimo za dobro in ga izkoristimo, da se povežemo znotraj družine. Pokličimo prijatelje, napišimo kakšno kartico ali kratko pismo, naučimo se kakšne nove spretnosti. In ne pozabimo narediti kakšno dobro delo svojim sosedom in drugim, bolj oddaljenim – morda tudi ljudem v misijonskih deželah (TRR SLO Karitas: SI56 0214 0001 5556 761 sklic: za Srce Afrike).
Iz srca se zahvaljujem vsem ki molite, vsem ki darujete svoje trpljenje in vsem sodelavcem. Vsem želim srečno, zdravo in blagoslovljeno leto. Vse dobro vam voščijo tudi: škofa Anton Jamnik in Franci Šuštar, ter nadškof Stanislav in sestre klarise.
