BOG (NE) OBSTAJA!

Četrta nedelja med letom je tudi nedelja Svetega pisma. Vzpodbuja nas, naj večkrat v roke vzamemo Božjo besedo, jo beremo in premišljujemo. Torej: brati, premišljevati, izpolnjevati. Mnogim ljudem, ki so Božjo besedo vzeli zares in niso le poslušali, je dobesedno spremenila življenje. Pa ne le njim, ampak tudi mnogim, ki so bili z njimi povezani. Na primer fant Anton, ki je razdelil vse svoje imetje in odšel v puščavo. Tam se je posvetil postu in molitvi. Zanimivo je, da so pri njem mnogi ljudje tedanjega časa iskali in našli čudovite nasvete za življenje. Postal je tudi začetnik zahodnega meništva. Pa Mati Terezija, ki je življenje posvetila čudoviti skrbi za najbolj uboge med ubogimi v Kalkuti, v Indiji, od koder se je njeno delo razširilo po vsem svetu. In mnogi mladi, ki še danes dajo na razpolago nekaj let svojega življenja in odidejo v misijonske dežele kot učitelji, zdravniki …

Kadar Božjo besedo vzamemo zares, se lahko v življenju zgodijo velike spremembe. Lahko pa samo zamahnemo z roko in si rečemo: »Ah, to so samo pravljice!«

Prav to na čudovit način ponazori tale zgodba: Nek moški je prišel k brivcu, da bi se ostrigel in si uredil brado. Medtem ko ga je strigel, sta imela zanimive pogovore o različnih stvareh. Ko ste nekoliko omenila tudi Boga, je brivec dejal: »Jaz ne verjamem da Bog obstaja.« »Zakaj tako pravite?« ga je vprašal obiskovalec. »No… treba vam je le stopiti skozi vrata ven na ulico, pa boste hitro ugotovili da Bog ne obstaja. Pa mi povejte, ali bi bilo toliko bolnih ljudi če bi Bog obstajal? Bi bilo toliko zapuščenih otrok? Če bi Bog obstajal, potem ne bi smel nihče trpeti. Ne morem si predstavljati ljubečega Boga, ki bi vse to dopustil.« Obiskovalec je malo pomislil, toda ker se ni spomnil nobenega pametnega argumenta, je ostal tiho. Brivec je kmalu končal svoje delo in obiskovalec je odšel iz njegove brivnice. Takoj ko je stopil ven pa je zagledal moža z dolgimi, umazanimi in razmršenimi lasmi ter neurejeno brado. Izgledal je umazan in neurejen. Obiskovalec se je vrnil v brivnico in dejal brivcu: »Veste kaj? Jaz ne verjamem da brivci obstajajo«. »Kako lahko rečete kaj takega?« Ga je vprašal presenečeni brivec. »Tukaj sem in pravkar sem vam uredil lase in brado!« »Ne!« je odvrnil obiskovalec »Brivci ne obstajajo. Če bi obstajali, potem ne bi bilo takih ljudi z dolgimi umazanimi lasmi in neurejenimi bradami, kakor je bil tisti mož tam zunaj.« »Ampak brivci obstajajo! Kaj pa morem, če ti ljudje ne pridejo k meni, da bi jih uredil.« »Točno!« Mu je odvrnil obiskovalec. »To je to! Tudi Bog obstaja, a kaj ko ljudje ne prihajajo k njemu in ga ne iščejo. Zato je na svetu toliko bolečine in trpljenja.« Poslušajmo Božjo besedo in jo skušajmo tudi živeti… in marsikaj se bo spremenilo. Jezus pa naj nam da moči, da bomo to zmogli.

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Ves svet je poln pritoževanja, kako so hudobni ljudje, hudi časi. Ali namesto pomagati, da bi se ljudje in časi izboljšali, mnogi roke križem držijo. Nič ne pomaga pritoževanje. Potrebno je dejanje vsakega stanu, zvestoba vsakega dela. Zvestoba bo dala boljše ljudi in boljše čase.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

»Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se!« (iz Visoke pesmi): PRIJAZNE BESEDE - Ko sta se opazila in se vzljubila, so bile med vama velikokrat navzoče prijazne besede. Tudi če je kdo kaj naredil narobe, sta si to znala povedati na prijazen način. TELESNA LEPOTA - Katere fizične stvari so vaju navduševale pri drugem? Nekomu je bil všeč glas, drugemu oči, tretjemu postava, četrtemu lasje … Kakšni od vas je bila všeč njegova brada ali brki, … Telesna lepota do neke mere mine, a je vseeno zanjo treba skrbeti tako moškemu, kot ženski. // Minuta za šport (1 minuto na dan ima vsak čas!) // Leon Štukelj je šel vsak dan, v vseh letnih časih na sprehod + trening duha (branje, molitev)). DOBRO MNENJE O MOŽU/ŽENI - Kako sta imela drug o drugem na začetku dobro mnenje. Celo s starši sta se bila pripravljena skregati, ko sta zagovarjala drug drugega. Marsikdo, ko ve, da ima nekdo o njem dobro mnenje, se potrudi, da to mnenje tudi upraviči. Naj se to čim večkrat res zgodi.

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Tudi sam sem prvič slišal za brata Martina in Viktorja Žugelj (Zugel) sinova slovenskih izseljencev iz Bele Krajine. Martin (Marty) je postal oblikovalec hitrih avtomatskih delovnih strojev. Pozneje je ustanovil podjetje Cyclo-Index in patentiral številne izume in izboljšave, s katerimi je močno pospešil proizvodne stroje v številnih ustanovah kot so IBM, Kodak, General Electric ... Kot kaže so imeli vsi v družini izumiteljsko žilico, saj je njegov mlajši brat Victor izumil takrat najhitrejši knjigovezni stroj na svetu. Poleg tega je zaslužen za 18 patentnih izumov.

Poznamo svojo zgodovino?

Ob objavi obletnice o bitki pri Sisku na Facebooku, je med komentarji neki Branko med drugim zapisal: ,,Slovenci so dobili svojo neodvisno republiko SLO zdaj po vojni 1990-91, prej pa jih sploh ni bilo … kaj šele takrat, ko so Turki  vladali vse do Dunaja. To vejo vsi razumni ljudje…« Izjava in z njo piščevo zgodovinsko znanje, sta me milo rečeno presenetila. Kot da smo se Slovenci znašli tukaj šele leta 1991.

Grški cesar Mavrikij poroča o Slovanih, da ima vsak rod svojega glavarja, ki se med seboj stalno prepirajo in sovražijo. Vladarja nad seboj ne trpe. V skupnih posvetovanjih sklepajo, kaj se ima storiti; če pa niso vsi istega mnenja, ne pride do sklepa, ker se pri nasprotnih nazorih ne vdajajo drug drugemu. V boju se rodovi ne morejo združiti ter si izbrati skupnega vojvode, zato jih lahko premaguješ rod za rodom. Ker niso priznavali Slovani nobenega gospodstva, ampak hoteli živeti le v občinah, v katerih so si bili vsi enaki, so zametavali enotnost velikega naroda in niso poznali silne moči redu, organizacije in skupne vlade. V tem oziru so bili Slovani preveč demokratski narod in bi bili zaradi te slabosti in razcepljenosti propadali ter izginili s sveta, ako bi se ne bili predrugačili in si uredili javnega življenja po rimskem in nemškem vzoru. Skiti, Goti, Huni, Obri, Nemci, Grki, Bolgari, Ogri, Turki itd. so z lahkoto premagovali nesložne slovanske rodove. Posebno spretni so bili Slovani na vodi. Poroča se, da so se upali v preprostih čolnih daleč po morju in da so gradili velike mostove čez reke. V boju so dosegali uspehe bolj s svojo urnostjo ko z orožjem. Iz zasede so napadali nepripravljenega nasprotnika tako naglo, da ni mogel razviti svoje moči. Pogostoma so si pomagali z zvijačami. Grški cesar Mavrikij poroča o slovanskem bojnem običaju, da puščajo plen na vidnem mestu, naj si pridejo sovražniki ponj, nato pa se nenadoma prikažejo iz zasede in jih silno naskočijo. Okrog taborišča si kopljejo globoke jarke, ki jih prikrivajo, da jih površno oko niti ne zapazi. Ko napadejo sovražniki njih utrdbo, lahko popadajo v te jame, kjer jih Slovani zlahka pobijajo. Omenjal je, da so se med Slovani borile tudi žene. (vir: https://archive.org/stream/zgodovinasloven1v3pivk/zgodovinasloven1v3pivk_djvu.txt)

Marijin kip na trgu pred cerkvijo

Hvala za vaše darove za Marijin kip. V prihodnjih mesecih načrtujemo še postavitev nadstreška, da bo kip zaščiten vsaj pred glavnimi vremenskimi neprilikami. Arhitekt je že opravil svoje delo, statik končuje izračune in če bo vse po sreči, bo streha spomladi že postavljena. Darove še lahko oddate v nabiralnik, ki stoji  v cerkvi.

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

Ko smo obnavljali zgodovino svojega pitja (ali druge odvisnosti), se nam je posrečilo dokazati, da smo izgubili nadzor že leta prej, kakor pa smo se tega zavedali, in da naše pitje (ali kaka druga odvisnost) že tedaj ni bilo zgolj navada, ampak začetek pogubnega stopnjevanja. Ko smo še pili (ali se vdajali  kaki drugi odvisnosti), na življenjske razmere nismo mogli odgovarjati tako kot drugi, zdravi ljudje. Najmanjši pripetljaj je sprožil stanje duha, ki je jasno zahtevalo, da moramo »spiti požirek«, da omamimo svoja čustva. Toda omama položaja ni izboljšala, zato smo nadaljnji beg videli v »še več«. Danes se moramo alkoholizma (ali druge odvisnosti) zavedati. Ne moremo si privoščiti, da bi verjeli, da smo pridobili nadzor nad svojim »pitjem«. Tak občutek nadzora je usoden za naše okrevanje. (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan)

Statistika za leto 2020

Slovenija ima po zadnjih podatkih nekaj več kot 2.100.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 43,6 leta, 20,5 % prebivalcev pa je starih najmanj 65 let. V 2019 se je na dan rodilo povprečno 53 otrok, povprečno 56 prebivalcev na dan je umrlo, 86 se jih je priselilo iz tujine, 41 se jih je odselilo, 36 se jih je poročilo in 14 se jih je ločilo. Število prebivalcev se je v 2019 povečalo za skoraj 15.000 – predvsem na račun priseljencev; naravni prirast je bil namreč tretje leto zapored negativen. Število živorojenih otrok je drugič po desetih letih padlo pod 20.000 otrok; začasni podatki za 2020 kažejo, da je bil naravni prirast v prvih desetih mesecih negativen (–2.035). Od začetka januarja do konca oktobra 2020 se je v Sloveniji rodilo 15.540 otrok; 17.575 prebivalcev Slovenije pa je v tem obdobju umrlo. Najpogostejše žensko ime je Marija, moško Franc, fantovsko Luka, dekliško Zala. Najpogostejši priimek je Novak. Lepo je, da je kar 92% ljudi odgovorilo, da lahko računajo na pomoč družine, prijateljev in sosedov. Že okrog novega leta je v Wuhanu na Kitajskem izbruhnil virus COVID-19 in se bliskovito razširil po celem svetu. V januarju je Avstralija utrpela požare velikih razsežnosti. Marjan Šarec je oznanil odstop s položaja predsednika vlade. Anglija se je uradno odcepila od Evropske unije. Januarja je v nesreči umrl košarkar Kobe Bryant, Turčija je v marcu napadla Sirijo. Prav tako v marcu je bila potrjena 14. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše, aprila so cene surove nafte dosegle rekordno nizko vrednost, Julija je turški predsednik Erdogan ukazal, naj krščansko cerkev Hagio Sofijo (ki je bila 1934 začasno spremenjena v muzej) spremenijo v mošejo. Prav tako julija je Italija Narodni dom v Trstu vrnila slovenski skupnosti. Avgusta je v Bejrutu (Libanon) prišlo do eksplozije uskladiščenega amonijevega nitrata, pri kateri je izgubilo življenje 190 ljudi, številni so bili poškodovani. Septembra sta bila v vesolje izstreljena prva dva slovenska satelita. Dvajsetega septembra je na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France zmagal Tadej Pogačar, drugo mesto je zasedel Primož Roglič. Istega meseca je izbruhnila 40 dnevna vojna med Armenijo in Azarbejdžanom zaradi Gorskega Karabaha. Joe Biden je bil izvoljen za novega predsednika ZDA. Konec decembra je Hrvaško prizadel močan potres z epicentrom v okolici Petrinje. V letu 2020 nas je zapustilo kar nekaj znanih ljudi: slovenski igralec Peter Musevski, nadškof Alojz Uran, alpinist Tone Škarja, škof Jožef Smej, nogometaš Diego Maradona, italijanski skladatelj Ennio Morricone, novinar Marjan Jerman …  V župniji smo ob upoštevanju koronskih ukrepov izvedli lep poletni oratorij. Od oktobra naprej pa smo se vadili v uporabi spletnih pripomočkov, da smo lahko ostali vsaj nekoliko povezani z veroučenci in drugimi ljudmi. 

Sveto obhajilo na domu:

Sveto obhajilo prejme na domu vsak prvi petek 17 župljanov. Vedno sem vesel, kadar me sorodniki invalidov, starih in bolnih povabite na obisk.

Krsti v letu 2020

Vsak krst je duhovno rojstvo in obljuba večnega življenja. Jezus sam pravi: »Kdor bo veroval in bo krščen, bo rešen!« (Mr 16, 16)

V letu 2020 so zakrament svetega krsta v naši župniji prejeli:

Karla in Artur Hribar (Podutik), Igor in Mark Medved (Podutik), Naj Skubic (Podutik), Benjamin Grmšek (Podlipa), Katarina Čehulić (Podutik – kateh.), Janja Rostan (Polhov Gradec – kateh.), Gal Lebar Petar (Podutik), Noel Mihaljević (Šiška), Paulina Hiti (Ježica), Maja Rutar (Homec), Lia Ovsenik (Mar. ozn.), Zarja Dudmir (Domžale), Alenka Zorislava Stanič (Lj- kateh.), Tim Tršan (Podutik), Mai Tome Koplan (Podutik), Katarina Omejec (Podutik), Tevž Koplan (Podbrezje).

Vseh krstov v naši župniji je bilo 19. Izmed krščenih je bilo 10 fantov in 9 deklet. Od krščenih je bilo 10 iz naše župnije, ostali od drugod.

Iz zakonskih skupnosti je bilo krščenih 9 oseb, iz civilnozakonskih 3 osebe, iz izvenzakonskih skupnosti pa 7 oseb.

Vseh krstov v letu 2020 je bilo 19 (leta 219-30, 2018-23, leta 2017-17, leta 2016-23).

Prvo sveto obhajilo smo zaradi korone malo prestavljali, a vseeno uspeli speljati v juniju. Prejeli so ga 2020:

Ana Lucia Čibej, Eva Divjak, Anamarija Feguš, Žiga Golob, Ula Jere, Sergej Košir, Mark Kunavar, Tia Maroh, Igor Medved, Maks Mevlja, Lana Štebih, Svit Trontelj, Eva Žiberna.

V letu 2020 je bilo 13 prvoobhajancev, (leta 2019-11, leta 2018-15, leta 2017-17, leta 2016-12).

Birme v letu 2020:

Tudi z birmo smo morali malo počakati, a nam jo je uspelo speljati v juniju. Prejeli so jo: Lara Cukjati, Karla Faganel, Domen Lapornik, Bor Jakob Rebselj, //4//

Poleg veroukarjev, so zakrament svete birme prejele še odrasle katehumenke: Katarina Čehulić, Erika in Monika Krvina, Janja Rostan Janša //4//

Zakrament svete birme je v letu 2020 skupaj z odraslimi katehumeni prejelo 8 birmancev (leta 2019-11, leta 2018- 11, leta 2017-14, leta 2016-16).

Poroke v letu 2020:

Korona je tudi tukaj pustošila in smo nekatere poroke odložili na boljše čase, dve pa vseeno speljali. V naši župniji sta se v letu 2020 poročila dva para: Sabina Grašić in Miha Remžgar / Marija-Chiara Snoj in Anže Žaberl.

V letu 2020 smo imeli 2 poroki (leta 2019-5, leta 2018-2, leta 2017-7, leta 2016-5).

V letu 2020 so se od nas poslovili:

Viktor Kastelic - Brecnkov (januar), Stanislav Potočin (januar), Jožefa Meglič (februar), Janez Eržen (marec), Ivan Kunstelj (maj), Rajko Arnik (maj), Darinka Čehulić (maj), Urban Golob (junij), Bojan Bunc (junij); Franc Jurovič (junij); Viktor Naglič (julij); Pavel Nograšek (avgust); Lojze Vodnik (avgust); Milka Ločnikar (september); Erna Zupan (september); Janez Kočar (september); Ivica Segedi (november); Nada Seliškar (november); Marija Lunder (november); Marjan Širca (december); Helena Hribernik (december); Franc Martinčič (december). RADI KAJ ZMOLIMO ZANJE, še posebno če smo jih osebno poznali. Kot veste, za vse pokojne farane redno molimo tudi pri eni od nedeljskih svetih maš. Vseh umrlih v letu 2020 je bilo 18 (leta 2019-16, leta 2018-20, leta 2017-13, leta 2016-8).

Hvaležen sem sorodnikom, ki poskrbite, da lahko k starejšim prihajam že takrat ko so še pri dobrem zdravju, z njimi zapojem in poklepetam. Ko nekdo v veselju sprejme zakrament bolniškega maziljenja, se mu velikokrat zdravje popravi. Res, Bogu hvala.

Še nekaj drugih podatkov:

Letošnje leto veroučno šolo obiskuje 101 otrok v devetih veroučnih razredih. Iskrena hvala katehistinjam Mateji, Polonci, Bernardi in katehetu Martinu za vso ljubezen in čas, ki ga posvečate otrokom. Delate zastonj, v vašem prostem času. Naj vam Bog bogato poplača vaš trud za veroučence in njihove družine.

V letošnjem letu se na zakrament prvega svetega obhajila pripravlja 11 otrok. Slovesnost prvega svetega obhajila bo letos na zadnjo nedeljo v maju 30.5.2021 ob 10.00. Pred tem bo tridnevnica (od srede 26.5 - petka 28.5.)

K birmi bo letos pristopilo 10 pripravnikov na birmo. Zakrament svete birme bodo prejeli v soboto 25.9.2021 ob 10.00. Pred tem bo devetdnevnica (z njo bomo začeli v sredo 15.9.2021).

Okolica ni vedno naklonjena veri v Jezusa in dobrinam, kot so trud za lepe odnose, poštenje, družino, zvestobo. Zato radi podpirajmo z molitvijo te otroke in starše.

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Bo na prvi petek 5. februarja in 5. marca. Na prvi petek in soboto bo sv. maša tudi ob 8.00 na Glincah.

Seja župnijskega pastoralnega sveta v februarju

Srečanje članov župnijskega pastoralnega sveta je zaenkrat še odloženo na boljše čase. Če bo vse po sreči, pa se bomo v torek 2. februarja 2021 ob 19.45 na kratko srečali po ZOOM-u. Vzemite si čas.

Svečnica, zadnji praznik, povezan z Božičem

Prvotno ime današnjega praznika je bilo Marijino očiščevanje. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Evangelist Luka v poročilu o njenem obisku v jeruzalemskem templju omenja srečanje s prerokinjo Ano in starčkom Simeonom. Ta je v videnju spoznal, kdo je Dete, ki ga pestuje ta mlada žena. Pristopil je, ga vzel v naročje in spregovoril sloviti preroški spev: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva.« Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je dobilo ime ‘srečanje’ – po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval “luč v razsvetljenje poganov”. Na te besede starčka Simeona se naslanja starodavni bogoslužni obred blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča že znamenita romarica Silvija v svojem znanem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Pomen tega obreda je jedrnato izražen v tretji prošnji blagoslova sveč: »Gospod Jezus Kristus, prava luč, ki razsvetljuješ vsakega človeka, ki pride na ta svet …

Humor nas rešuje

"Mene ni strah korone, ker imam na banki tak kredit, da me bodo iz banke prišli oživljat!«

Nekdo je napisal: »Pri napolnjenih 50-tih vsako jutro pretečem 10km, delam 12 ur dnevno, poslovno sodelujem s tremi firmami, obenem pa pišem še dve knjigi. Poleg tega pa najdem še čas za družino, prijatelje in humanitarno delo.« Nekdo je spodaj dopisal: »Vse se da, če se človek malo zlaže J.«

Učiteljica: "Mirko, kako se imenuje sožitje rastlinskega in živalskega sveta?« Mirko: »Sarma.«

Mama je skuhala pasulja za 3 dni. Zgleda da bomo maske nosili tudi doma.

Kako gre svet naprej ...zdaj lahko učiteljico kar z daljincem izklopiš.

Najbolje je, da maske nosite tudi v stanovanju, sploh v kuhinji, da ne boste pojedli vsega, kar vidite.

Policist ustavi šoferko in ji reče: Gospa, vi ste prekoračili 50!« In ona njemu: »Ne še … samo tale klobuk me naredi staro.«

Pomembnejši dogodki v februarju:

2.2. – Jezusovo darovanje v templju – svečnica

3.2. – Sveti Blaž (molitev za zdravje grla)

8.2. – Prešernov dan

11.2. – Lurška Mati Božja – svetovni dan bolnikov

17.2. - Pepelnica

S pepelnico začenjamo postni čas:

Pepelnična sreda ali krajše - pepelnica je premakljiv praznik. Obhajamo ga na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. Liturgična barva pri tej sveti maši je vijolična – znamenje spokornosti. Obred pepeljenja nas ne spominja le na to, da bomo enkrat vsi umrli, ampak tudi na to, da čas svojega življenja lahko izkoristimo za mnogo dobrih besed in dejanj. »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Da … telo gre v prah, dobra dela pa ostanejo. Prav zato na pepelnico sklenemo, da čas svojega življenja ne bomo izgubljali za nepomembne stvari, ampak ga bomo dobro izkoristili za dejanja, ki nas približujejo ljudem in Bogu (molitev, dobra dela, prijazne besede, pozornost do sosedov ...). Možnosti je veliko. Izberimo dobro!

V mesecu decembru je bil krščen

V soboto – Tevž Koplan        (Čestitamo!)

K Bogu so odšli

V torek 24.11.2020: Nada Seliškar z Mladinske c.

V četrtek 26.11.2020: Marija Lunder s Kaminove ul.

V petek 4.12.2020: Marjan Širca z Burnikove ul. in Helena Hribernik s Kreljeve ul

V nedeljo 13.12.2020: Helena Kanelopullos z Zakrajškove ul.

V sredo 16.12.2020: Franc Martinčič z Jarčeve ul.

V soboto 26.12.2020: Janez Babnik s Pilonove ul. (Spomnimo se jih v molitvi)

Lokacija: