(NE) ZAUPANJE

V nedeljskem evangeliju smo slišali zanimive besede: »Jezus pa se jim ni zaupal ker je vse poznal in ker mu ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.« Kdo so bili ljudje, ki se jim Jezus ni zaupal? To izvemo nekaj vrstic prej. Bili so tisti, ki so hodili za njim predvsem zaradi čudežev in znamenj, ki jih je delal. Jezus je namreč vedel, da mnogi ljudje hodijo za njim zato ker dela čudeže, ker imajo od njega korist, ker kaj novega pove, ker se jim zdi zanimiv. Vedel je, da bodo ljudje, ki v življenju iščejo predvsem šokantne dogodke in »show«, najhitreje odpadli od njega. Še več, lahko se obrnejo celo proti njemu ... Kdo pa so bili ljudje, ki se jim Jezus je zaupal? To je nakazal v priliki o bogatinu in ubogem Lazarju. Jezus se zaupa ljudem, ki berejo in premišljujejo Božjo besedo in jo skušajo živeti. Tisti, ki tako delajo, le stežka odpadejo od Jezusa. Bodimo pa pozorni še na nekaj: »Jezus je govoril o templju svojega telesa. Pove, da je on pomembnejši od tempeljske zgradbe. Jezus želi vstopiti tudi v tempelj našega telesa. In ko pride vanj, tudi pri nas najde vse sorte stvari - od lepih, do umazanije. Dobrih stvari je vesel. Za slabe pa pravi: »Spravite to proč! …« Zato opravimo v tem postnem času dobro spoved. Vprašajmo se: Ali poglabljam svojo vero z molitvijo? /Se trudim, da bi vsak dan našel nekaj časa za Boga? /Sodelujem pri nedeljski sv. maši z zbranostjo, vero, poslušnostjo Božji besedi)? /Ali sem nedeljo spremenil v delavnik? /Kako govorim o Bogu? /Sem preklinjal? /Sem bil požrešen? /Sem godrnjal? /Ali znam braniti Cerkev in vero, kadar je treba? /Kako je z mojim zaupanjem v Boga, posebej v času bolezni, nesreč in razočaranj? Ali tudi v takih okoliščinah prepoznavam Božjo roko? /Ali sem pripravljen sprejeti kakšno nalogo v družbi, prispevati svoj delež /Molim kdaj za (nove) duhovne poklice? /Ali opravljam, obsojam in obrekujem druge? /Ali sem občutljiv, zamerljiv? Ali komu nisem odpustil? /Znam povedati kaj lepega o drugih, braniti njihovo čast in dobro ime? /Ali imam zdrav odnos do televizije, interneta, revij? /Sem lagal, bil nevoščljiv ali privoščljiv? / Se kot mož, žena trudim za dober zakon? /Kako ravnam, če pride do sporov? Ali se znam tudi opravičiti ali sprejeti opravičilo? /Ali kdaj molim za svoje otroke in z njimi? /Skrbim za dobro razumevanje s starši, brati, sestrami? /Se znam zavzeti za človeka, ki mu  je storjena krivica? / Molim za domovino, za pravičnost na svetu, za mir med narodi? Pustimo Jezusu, da bo lahko umaknil slabe stvari iz našega srca. Mi pa se po spovedi trudimo, da bomo vsaj eno slabo stvar umaknili iz svojega življenja. To ni lahko. Toda prosimo Jezusa, naj nam pri tem pomaga. Potrudimo se torej po svojih najboljših močeh. Potem pa računajmo tudi na Jezusa.

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Ne verjemi prenaglo, kar se govori hudega! Ljudje imajo sploh slabo navado, rajši hudo govoriti kakor dobro in radi več povejo, kakor je res.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Služite drug drugemu … vsak z darom, ki ga je prejel: Vsak od nas ima številne darove. Nihče pa nima vseh. Nikoli ne glejta katerih darov nimata, sicer bosta vedno nezadovoljna. Raje poglejta, katere talente imata – in te uporabljajta v vajino skupno dobro! Če kdo govori, govôri kakor Božje besede: Kakšne so vajine besede? (Pregovori 12,18: Kdor govori lahkomiselno, prebada kakor meč, jezik modrih pa ozdravlja rane.) Ali bolj kritizirata, ali raje vzpodbujata. Ali bolj ukazujeta, ali raje rečeta: »Tole bi pa zares rad(a)…« Če kdo služi…: V zakonu lahko gleda vsak le nase. Izjemoma je kdaj pa kdaj tudi to potrebno. Toda kadar se trudita gledati tudi na svojega moža/ženo, se dopolnjujeta. In kadar se dopolnjujeta, sta oba na boljšem! Najlepše služimo kadar smo prijazni drug do drugega, kadar poskrbimo, da drug drugega kdaj razveselimo, ne kompliciramo preveč (preproste stvari so dostikrat najlepše) in da smo pravični v smislu Jezusovih besed: »Kar torej želite, da bi drugi storili vam, storite najprej vi njim.« 

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Smo skoraj sosedje župnije Polhov Gradec, pa nismo vedeli, da od tam izvira Jakob Trobec, ki je pozneje postal škof v Ameriki. Rodil se je leta 1838. Na pobudo Franca Pirca, misijonarja med Indijanci, ki je leta 1864 prišel iz Amerike v Slovenijo prosit še za kakega duhovnika, je že kot bogoslovec odšel z njim. Teološke študije je končal v Ameriki. Bil je izreden človek. Govoril je 6 jezikov: poleg slovenščine še nemško, francosko, angleško, poljsko in češko. Zato je le kratek čas delal med Indijanci in so ga kmalu porabili predvsem za nujno oskrbo belih priseljencev. Organiziral je šole za otroke, ustanavljal katoliška društva, gradil cerkev. Poleg tega je veliko ur prebil na konju ko je obiskoval ljudi. 1897 je bil imenovan z škofa in prevzel škofijo v St. Cloudu, ki jo je ustanovil slovenski misijonar Franc Pirc, po katerem se imenuje tudi mesto Pierz v Minnesoti. 

Poznamo svojo zgodovino?

Ob objavi obletnice o bitki pri Sisku na Facebooku, je med komentarji neki Branko med drugim zapisal: ,,Slovenci so dobili svojo neodvisno republiko SLO zdaj po vojni 1990-91, prej pa jih sploh ni bilo … kaj šele takrat, ko so Turki  vladali vse do Dunaja. To vejo vsi razumni ljudje…« Izjava in z njo piščevo zgodovinsko neznanje, sta me milo rečeno presenetila. Kot da smo se Slovenci znašli tukaj šele leta 1991.

Da so med drugimi slovanskimi plemeni podlegli tudi Slovenci obrskemu meču takoj po prihodu Obrov v donavsko nižino, o tem ni nikakega dvoma. Toda težko je dognati, kako daleč je kdaj segala nad Slovenci obrska vlada. Obrsko gospodstvo ni bilo povsod in zmeraj enako. Obrom najbližja plemena so trpela gotovo več ko oddaljena. Ob svojem prihodu v donavsko nižino so bili Obri jako siromašno ljudstvo, ki ni imelo nikakega premoženja razen konj, čred in voz. A zdaj so si naplenili in nabrali pri sosednih narodih ogromno bogastvo, katero so si spravljali in kopičili v velikih utrjenih taborih, tako imenovanih „hrin-kih". O obrskih zakladih v hrinkih so se širile bajne vesti po svetu. A kakšno je bilo to ljudstvo? Utrjenim divjim jahačem ni bilo do dela, ampak hrepeneli so le po pobojih in plenu, od katerega so živeli. Zemljo so jim morali obdelovati podložniki, seveda po večini Slovani, katere so si popolnoma zasužnili. Hiš Obri sploh niso imeli. Pozimi, ko vreme ni bilo ugodno za bojne napade, so prihajali v bivališča slovanskih podložnikov in se tam gostili kakor trotje in živeli razuzdano. Skoro neverjetne so vesti o grozovitostih, ki so jih počenjali Obri s Slovani in posebno s slovanskimi ženami, katere so vpregali v vozove in jih mučili na vse možne načine. Obri so bili menda sploh najbolj divje in krvoločno ljudstvo, kar se jih je sploh kdaj dotikalo Slovencev. Bili so ošabni, verolomni, vdani pijačam in niti po sto in stoletnem bivanju med Slovani niso bili pristopni omiki. Poleg tlačanskih dolžnosti dela in plačevanja davkov so morali hoditi podložni Slovani z njimi na vse vojne, kjer so jih Obri izpostavljali na prednjih in najbolj nevarnih mestih. Bitke so začenjali za Obre redoma slovanski pešci, Obri pa so se čuvali in sploh niso posegali v boj, ako so slutili pogubo. Če pa so se sovražnikove vrste majale in umikale pred Slovani, takrat so se zagnali Obri s krikom v boj in si pograbili ves plen. Slovani so jim gradili mostove in ladje ter jih prevažali čez reke, ker so bili Obri na vodi tako okorni kakor nekdaj Huni. Temu ljudstvu so se pokorili Slovani ob Donavi in daleč naokrog. Preko Češkega so napadali Obri severne in zahodne pokrajine, preko Slovencev Bavarce in Furlane, na jug pa ves Balkan. Število podložnih Slovanov je bilo sicer mnogokrat večje ko vladajočih Obrov, toda demokratska uprava slovanskih plemen je bila Obrom pomočnica, ker se Slovani niso znali združiti in upreti pod skupnim vrhovnim voditeljem. Dokler je delal vsak rod po svoji glavi, tako dolgo se ni moglo zoper Obre opraviti nič izdatnega. Nazadnje pa je huda sila vendar prisilila Slovane k organizaciji in jih združila v prvo državo.

 (vir: https://archive.org/stream/zgodovinasloven1v3pivk/zgodovinasloven1v3pivk_djvu.txt)

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

So obeti, da se v boju z alkoholom ali kako drugo odvisnostjo da zmagati pretirani? Nam se ne zdijo. Saj se nam uresničujejo – včasih hitreje, včasih počasneje. Vselej se bodo uresničili, če bomo le delali zanje. Ena najpomembnejših stvari, ki so mi jih dali anonimni alkoholiki poleg osvoboditve od pijače, je sposobnost, da se lotim »pravega dejanja«. Rečeno je, da se bodo obeti vedno uresničili, če delam zanje. Fantazirati o njih, razpravljati o njih, moliti zanje, goljufati … to pač ne deluje. Ostal bom nesrečni, razumarski »suh pijanec«. Če pa se lotim dela in delam 12 korakov v vseh svojih zadevah, bom imel življenje, ki bo presegalo najbolj divje sanje.  (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan)

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Bo na prvi petek 2. aprila oziroma v dneh okoli tega datuma, ker bomo ravno v pred velikonočnem praznovanju.

Seja župnijskega pastoralnega sveta v aprilu

Srečanje članov župnijskega pastoralnega sveta v živo je zaenkrat še odloženo na boljše čase. Tako kot v februarju in marcu, se bomo na kratko srečali po ZOOM-u 6.4.2021. Vzemite si čas.

Radijski misijon na Radiu Ognjišče

Radijski misijon se bo začel na 5. postno - tiho nedeljo 21.3.2021. Potekal bo ves teden. Preko dneva boste lahko prisluhnili nagovorom različnih misijonarjev. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, na katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

Dekanijski križev pot pri Sv. Marjeti v Žlebeh

Bo kot vsako leto na 5. postno nedeljo 21.3.2021 ob 15.00. Letos bo najverjetneje ob tej uri prenašan preko spletne povezave Zoom.

Velikonočna spoved za odrasle

Bo na cvetno nedeljo 28.3.2021 med vsemi tremi svetimi mašami. Toplo vabljeni.

Spovedni večer za mladino

Bo v soboto 27.3.2021 ob 20.00. Letos bo zaradi korone sveta spoved samo za mlade iz naše župnije.

Postni čas prehaja v velikonočnega

Ker še ne vemo, kako se bo razvijalo stanje z virusom, pišem okvirno. Praznovanje bomo prilagajali glede na takratne predpise in nasvete.

Cvetna nedelja bo v nedeljo 28.3.2021 in je že uvod v velikonočno veselje. Pri vseh svetih mašah bo blagoslov butaric in zelenja.

Ponedeljek, torek in sreda v velikem tednu

Svete maše bodo ob 19.00. V teh dneh se bomo pri sveti maši srečali z letošnjim katehumenom, ki se pripravlja na prejem zakramentov. Molimo zanj. Tudi mi radi pridimo k svetim mašam.

Veliki četrtek (1.4.)

- dopoldne ob 9.00 bo v stolnici krizmena maša, pri kateri se bodo letos zaradi korone zbrali le predstavniki duhovnikov iz nadškofije. Pri tej sveti maši se duhovniki zahvaljujejo za dar duhovniškega posvečenja, nadškof pa posveti krstno in bolniško olje, ter krizmo. S temi olji mazilimo novokrščence, birmance in bolnike.

- ob 19.00 bomo v župnijski cerkvi obhajali slovesni spomin zadnje večerje - dan, ko je bila darovana prva sveta maša. K tej maši so posebej povabljeni lanski prvoobhajanci in njihovi starši. Skupaj se bomo spomnili dneva, ko so tudi Jezusovi apostoli prejeli prvo sveto obhajilo.

- po sveti maši bomo skupaj z našimi pripravniki na birmo del večera preživeli v molitvi, ko bomo kakor apostoli, bdeli z Jezusom na Oljski gori.

Veliki petek (2.4.)

 - to je dan Jezusovega trpljenja in strogi post. Poleg tega, da se samo enkrat v dnevu lahko do sitega najemo, vas vabim, da se potrudimo in naredimo nekaj dobrega za sodelavce ali domače. Na veliki petek je Jezus za nas umrl na križu, zato na ta dan edinkrat v letu ni svete maše. Bodo pa obredi velikega petka.

- Na veliki petek ob 15.00 (po izročilu je to ura Jezusove smrti) se bomo zbrali v župnijski cerkvi k molitvi križevega pota. Obudimo v srcih hvaležnost do Jezusa, ki je namesto nas trpel za naše grehe in grehe sveta.

- ob 19.00 bodo obredi velikega petka. Ti obredi imajo tri dele: opravilo Božje Besede, češčenje križa in obhajilo.

- po obredih bomo imeli še kratko molitev ob Božjem grobu. Molili bomo za mir v naših družinah, v našem narodu in v svetu.

Velika sobota (3.4.)

- ob 7.00 bo blagoslov ognja na Glincah.

- ob 8.00 bo blagoslov ognja pred župnijsko cerkvijo.

- od 8.00-12.00 bo odprta župnijska cerkev: Pridite k Božjemu grobu počastiti Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

- Če ne bo ovir zaradi virusa, bo blagoslov velikonočnih jedil potekal po naslednjem razporedu:

11.00 Toško čelo    13.00 Glince

14.00 Podutik        15.00 Glince     16.00 Podutik

- ob 19.00 bomo v župnijski cerkvi obhajali slovesno sveto mašo, pri kateri bo letošnji odrasel pripravnik prejel krst, birmo in sveto obhajilo. Podprimo ga z molitvijo, da bo s srcem sprejel Jezusa za svojega odrešenika in mu ostal blizu.

Velika noč (4.4.)

- Velikonočno jutro bomo začeli z vstajenjsko procesijo. Pri Božjem grobu bomo ob 8.00 zapeli trikratno alelujo, nato pa bomo šli v procesiji okrog župnijske cerkve.

- po sveti maši boste na domovih zaužili »velikonočni žegen«. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Meso oz. šunka je podoba Jezusa Kristusa, ki se je daroval za naše grehe. Pobarvana jajca oz. pirhi simbolizirajo pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Hren nas spominja na žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

- Naslednja sveta maša bo ob 10.00 v Podutiku. Svete maše na Glincah ta dan ne bo.

Velikonočni ponedeljek (5.4.)

- Sveta maša bo ob 8.00 in ob 10.00 v Podutiku. Zvečer svete maše ne bo.

- Na veliki ponedeljek po starem običaju »odidemo v Emavs« - torej na obisk k prijateljem in sorodnikom, da tudi tja ponesemo vstajenjsko veselje! Kar je to dela prost dan, si le vzemimo čas za to.

Humor nas rešuje

NA BANKI

Starejša gospa je bančni uslužbenki izročila svojo debetno kartico in rekla: "Želim dvigniti 10€." Uslužbenka ji je rekla: ′′ Za dvige, manjše od 10 evrov, morate uporabiti bankomat." Stara dama je želela vedeti, zakaj ... Uslužbenka ji je vrnila bančno kartico in ji razdraženo rekla: ˝To so pravila. Prosim, opustite, če ni drugega vprašanja. Za vami je vrsta kupcev. " Starka je nekaj sekund molčala, nato pa je kartico vrnila blagajničarki in rekla: "Prosim, pomagajte mi dvigniti ves denar, ki ga imam." Zaposlena je bila presenečena, ko je preverila stanje na njenem računu. Pokimala je z glavo in ji spoštljivo rekla, da ima na računu 300.000€, banka pa trenutno nima toliko denarja. ˝Se lahko dogovorite za sestanek in pridete spet jutri?˝ Starka je nato vprašala, koliko lahko takoj dvigne. Zaposlena ji je povedala kakršen koli znesek do 3000€′. ˝No, zdaj mi prosim dajte 3000 € ", uslužbenka ji jo je nato dala zelo prijazno in spoštljivo. Starka je v torbico vložila 10 € in blagajničarko prosila, naj ji na njen račun vrne 2990 €. Morala te zgodbe: Ne se zafrkavati s starejšimi, ki so že marsikaj preživeli in imajo veliko izkušenj. Vaša malomarnost bo nagrajena s še več dela!

Pomembnejši dogodki v marcu in aprilu:

8.3. – Dan žena – dan deklet, žena in mater

10.3. – 40 mučencev iz Armenije

19.3. – Sveti Jožef – dan očetov, mož in fantov

25.3. – Materinski dan

28.3. – Cvetna nedelja

4.4. – Velika noč

K Bogu je odšla

V ponedeljek 15.2.2021: Marija Štebljaj z Griča  (Spomnimo se je v molitvi)

Lokacija: