TO BO VAŠA MODROST IN RAZUMNOST

V četrtem poglavju pete Mojzesove knjige so zapisane pomenljive besede: »Zdaj, Izrael, poslušaj zakóne in odloke, katere vas učim izpolnjevati, da boste živeli in prišli in vzeli v last deželo, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov! Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem! Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih; rekli bodo: ›Resnično, ta véliki narod je modro in razumno ljudstvo.‹ Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kateri véliki narod ima tako pravične zakóne in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas?« In zakaj so mi ob teh besedah zastrigla ušesa? Zato ker vidim, kako včasih vsi mi mislimo, da je življenje po Božjih zapovedih zastarelo in nekaj, kar spada v stare čase. Poleg tega pa vsi čakamo da se bo zgodilo »nekaj velikega«, kar bo spremenilo naše življenje na bolje skoraj brez našega truda. Ravno v teh dneh smo se v pogovoru dvakrat ustavili ob podobni temi. Neka gospa mi je dejala: »Jaz svoje otroke že od malega vzgajam, da znajo opaziti drobe stvari in se jih veseliti. Velikokrat jim govorim: ˈNe čakajte, da se boste veselili ob velikih dogodkih, ker velikih morda ne bo. Veselite se malih stvari in boste vedno zadovoljno živeli!ˈ« Neka punca pa mi je dejala: »Zares težko razumem mlade, ki jim starši priskrbijo vse. Niso lačni, niso žejni, marsikaj dobijo, pa vseeno jamrajo, kako jim je težko in česa vsega še nimajo! Jaz se pa tolikokrat razveselim ob drobnih stvareh, ki jih mnogi izmed njih še opazijo ne.« Modrost življenja je, da živimo in delujemo v sedanjem času, a hkrati ohranjamo spomin na stare čase in se ob njih navdihujemo. Naši predniki so morda bolj kot mi razumeli, da ni treba veliko imeti, da si lahko srečen. Še več – bolj kot mi so se držali Božjih zapovedi in videli, da kadar tako živijo, je to najbolje za celotno skupnost. S svojim življenjem so dokazali, da ni velik tisti narod, ki šteje veliko državljanov, ampak tisti narod, ki plemenito živi. Da ne bo izzvenelo kot samohvala, preberimo kaj je o Slovencih skoraj pred 200 leti zapisal francoski pisatelj Charles Nodier: "Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi . . . Bil je to narod ki smo ga skoraj učili uporabljati ključavnico in zapah . . . sploh najboljša družba dobrih ljudi ki jih je Bog postavil na zemljo. Med njimi bi si želel umreti . . ." Delujmo v sedanjem času, učimo se razveseliti ob drobnih stvareh in naj nam bo življenje po Božjih zapovedih v pomoč, da bomo čas v katerem živimo, sooblikovali v nekaj lepega.

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Veliko ljudi po svetu noč in dan spi. Kakšno je to spanje? Duhovno spanje, da za resnico in pravico ne poskrbimo, laži, krivice in hudobije ne opazimo. Iz tega vse slabo in hudobno izvira.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

V Svetem pismu lahko preberemo naslednji stavek: »Slavljen si, Bog naših očetov.« Ta stavek nas vzpodbuja, da tudi mi večkrat slavimo Boga za dobrote, ki smo jih deležni.

Slaviti Boga = Boga slavimo vedno ko se spomnimo dogodkov, ko nam je Bog pomagal. Slaviti ženo/moža = Svojega moža/ženo slavimo vedno, ko se spomnimo dogodkov, ko nam je bilo z njim/z njo lepo. Nekoč sem se na morju sprehajal ob manjši marini. Na njenem robu sem naletel na čoln, ki je bil že nekoliko razpadel in skoraj v celoti potopljen pod vodo. Pomislil sem: Ta čoln je bil enkrat nov. Gospodar pa je opustil redno skrb zanj. Če bi redno skrbel zanj, bi ga lahko še danes uporabljal. Najmanj 1x/leto mora čoln iz vode, da se prebrusi, pokita in pobarva. Tudi med zakoncema naj bo tako. Redna skrb + najmanj 1x/ leto »remont« ko zamenjata okolje in se bolj posvetita drug drugemu.

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Malo Slovencev ve za Maro Močnik, ki izhaja iz vasi Slokarji blizu Ajdovščine. Doživela je preganjanje Italijanov. Po drugi svetovni vojni je zaključila študij kemijske tehnologije v Ljubljani. Po zaključenem študiju je nekaj let poučevala na srednji šoli na Opčinah nad Trstom. Poročila se je z sošolcem s fakultete, Janezom Zupanom, ki je tedaj že živel v ZDA. Tam sta se jima rodila dva sinova. Kljub starševskim opravilom je pripravila doktorat iz fizikalne kemije. Zaradi izrednih študijskih uspehov je bila leta 1963 sprejeta v mednarodno častno združenje Sigma. Večji del svoje poklicne poti je delovala pri Chemical Abstract Service, kot svetovalka na področju kvantne mehanike in termodinamike. Njen mož Janez je v Ameriki najprej delal kot tovarniški delavec, potem se je zaposlil v laboratoriju v podjetju Pfaudler v New Yorku. Tam je kmalu napredoval do raziskovalca na področju razvoja prevlek, ki so preprečevale oksidacijo kovin pri visokih temperaturah. Tudi on je doktoriral iz fizikalne kemije. Leta 1973 je za znanstvene dosežke prejel Nasino priznanje. Njun starejši sin Mark je postal dekan visoke šole za poslovne vede, ki velja za 15 najboljšo poslovno šolo na svetu. Mlajši sin Andy je doktoriral iz nevrologije in medicine. Štiri leta je bil vodja stažistov na pediatriji v Ohiu, pozneje je deloval kot uspešen otroški zdravnik. Žal je leta 2013 umrl zaradi možganske krvavitve. 

Tridesetletnica slovenske osamosvojitve

Letos praznujemo 30-letnico slovenske osamosvojitve. Ko obujamo spomine na tiste čase, res lahko rečemo: »Hvala Bogu, da smo pravi čas izstopili iz Jugoslovanskega vlaka!«, saj se je pozneje izkazalo, da bi v nasprotnem primeru mnogi naši fantje izgubili življenje v nesmiselnih spopadih na Hrvaškem in pozneje v Bosni.

Med spopadi za mejne prehode sta bila najhujša spopada za Holmec na Koroškem in Rožno dolino na Goriškem. V spopadih za Holmec je bilo več mrtvih na obeh straneh. Zlatko Halilovič je bil tedaj poveljnik skupne obrambne akcije milice in Teritorialne obrambe, imenovane KAMEN: »S sodelavci smo pripravljali načrte za primer morebitnega napada JLA na Slovenijo. Nihče od nas ni pričakoval, da bo res prišlo do vojnega konflikta. Skupaj s pokojnim polkovnikom Štefanom Šemrovom smo pripravljali akcijo »Kamen«, ki je obsegala načrt mejnih prehodov, kjer bo za mirno prehajanje meja skrbela slovenska policija in jih bo pri tem delu ščitila Teritorialna obramba. S tem smo želeli pokazati, da je Slovenija sposobna braniti državne meje. Izdan je bil ukaz, da 28. junija ob 4:00 napademo stražarnico na mejnem prehodu Holmec. Milica je ta prehod ohranila v Slovenskih rokah. Četrtega julija 1991 so bili vsi mejni prehodi na Koroškem popolnoma v Slovenskih rokah.« S tem pa se boji in pogajanja za Slovenske mejne prehode še niso končali. Jugoslovanska armada je s svojim obstreljevanjem povzročila veliko škode v Gornji Radgoni. General major Alojz Štajner je takrat vodil enote Teritorialne enote in je sodeloval na pogajanjih z JLA: »Oklepna enota JLA je prodrla v mesto, kjer je na več mestih naletela na odpor ljudi. Uspelo nam je ločiti logistično enoto od oklepne in jo zažgati. Oklepni enoti je kljub vsemu uspelo priti do mejnega prehoda, kjer se je znašla v pasti. Od 29. junija naprej so vsak dan trajala pogajanja glede predaje enote, ki ji je bilo ponujeno, da oklepna vozila prepustijo nam, mi pa jim omogočimo mirno vrnitev na Hrvaško. Tudi jugoslovansko vojno letalstvo je z raketiranjem dvakrat poskušalo uničiti barikade. Pri tem so uničili kar nekaj hiš. Mi smo v tem času že imeli proti oklepno oborožitev in smo jim to tudi povedali. Četrtega julija smo jim omogočili, da so se umaknili na Hrvaško.« Bojna letala in helikopterji JLA so posegli v številne spopade in raketirali mnoge barikade, ter pri tem mnogokrat ranili ali ubili tudi civiliste. Poškodovali so najpomembnejše televizijske in radijske oddajnike (Krvavec, Nanos, Kum …), ki pa jih je tehnično osebje izredno hitro popravljalo, tako da se izguba signala skoraj ni občutila. Številne enote so varovale tudi naše glavno mesto Ljubljano in skušale za vsako ceno preprečiti prihod oklepnih enot v mesto, ter zadržati pripadnike JLA v vojašnicah. To nalogo je vodil polkovnik Miha Butara: »Prvo jutro po razglasitvi osamosvojitve je bilo kritično. Slovenija je bila takrat pijana od veselja. Ta trenutek so pripadniki Jugoslovanske armade izkoristili in so dokaj neovirano začeli prodirati v smereh, ki so si jih zastavili. S pomočjo policije smo uspeli razmeroma hitro postaviti barikade in zavarovati dostope do Ljubljane. Zavedali smo se, da kdor obvladuje glavno mesto in državno vodstvo, je običajno tudi zmagovalec v vojni. Vse glavne dostopne poti so bile hitro pod nadzorom Slovenskih enot in vse barikade smo tudi zavarovali z minami in plinskimi bombami. Obkolili smo vse vojašnice. Izvedeli smo, da je poveljnik vojašnice v Šentvidu, polkovnik Šipčić zagrozil, da bo v primeru napada na vojašnico, s topovi in težkimi minometi streljal na ključne objekte v Ljubljani (parlament, RTV, kemične tovarne, ter električni in vodni center v Klečah…). Kmalu po tem smo dobili ukaz, da tudi mi napademo to vojašnico. Ukaz sem zavrnil in dal prednost zaščiti civilnega prebivalstva. Čas je pokazal, da sem pravilno ravnal.« General Ladislav Lipič je bil eden tistih, ki so spremljali poraženo Jugoslovansko vojsko ob pripravah na končni umik iz Slovenije v oktobru 1991: »Jugoslovanska armada se je zanašala na moč tankov in politično podporo, ki pa je v Sloveniji niso imeli. Posebno sem si zapomnil zadnja pogajanja. Ko je vojska počasi odhajala, so v vojašnicah in na poveljstvih ostali samo poveljujoči častniki brez posadke. Ko je bila sprejeta odločitev, da JLA odide iz Slovenije preko Luke Koper, je v mariborski vojašnici za pogajanja ostal samo še poveljnik korpusa, general Delič z najožjimi sodelavci. Zadnja pogajanja so potekala v kleti, kjer ni bilo nič drugega kakor miza, nekaj ležalnikov, stoli in v vsakem kotu kup praznih steklenic od vinjaka, raznih alkoholnih pijač in prazne konzerve. Takrat vidiš kaj pomeni beda, ki jo prinese vojska.« Vir: RTV ARS 15.6.2021 (Mejniki identitete) (Čas dejanj) – avtor oddaje: Ivan Merljak

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

MI … prva beseda Prvega koraka

Ko sem pil, je bilo edino, na kar sem sploh lahko mislil: »jaz, jaz, jaz.« Taka boleča obsedenost s seboj, taka bolna duša, taka duhovna sebičnost so me vezale na steklenico dlje kot pol življenja. Iskanje Boga in udejanjanje Njegove volje en dan naenkrat se je začelo s prvo besedo Prvega koraka: »Mi«. V množini je bila sila, v številčnosti je bila moč. V številčnosti je bila varnost in za alkoholika, kot sem bil jaz, je bilo v številčnosti življenje. Če bi poskušal okrevati sam, bi najverjetneje umrl. Z Bogom in drugim alkoholikom pa sem imel v življenju božansko priložnost … Postal sem kanal za zdravilno božjo ljubezen. (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 151)

Prvi petek v mesecu

Obisk bolnih, starejših in invalidov bo 3. septembra. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.

Praznik Marijinega rojstva – Mali Šmaren

V sredo 8.9.2021 bomo obhajali praznik Marijinega rojstva. Sveta maša bo ob 19.00. Vsak človek je vesel, če prijatelji in znanci pridejo na njegov rojstni dan. Slovenci se radi pohvalimo da smo Marijin narod. Pridimo in skupaj praznujmo najprej pri sveti maši, potem pa ste vsi vabljeni na klepet in košček rojstnodnevne torte.  

Seja ŽPS

Prva seja po počitnicah bo v torek 7.9.2021 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite, da naredimo načrt za novo pastoralno leto.

Hvala za kartice s pozdravi

Iz srca se zahvaljujem za kartice, ki ste jih poslali s počitnic. Jih je bilo letos sicer malo manj, a morda zato, ker ste se manj potepali.

Res, hvala za pozornost. Upam da ste si dobro oddahnili.

 

Letos srečanje mladih v Stični bo

Srečanje mladih, ki praznujejo svojo vero in mladost.

ZA KOGA: za vse mlade

DATUM: 18. september 2021

KRAJ: Stična

Humor nas rešuje

Živimo v družbi, kjer pica prispe do vaših vrat v krajšem času kot policija.

Znanje je, če veš, da paradižnik spada med sadje. Pamet je, če ga ne dodaš v sadno solato.

Zakaj ljudje takoj verjamejo, če jim poveš, da je zvezd štiri bilijone, če pa rečeš, da se barva še ni posušila, pa morajo preveriti?

Sekiranje pomaga! 90% stvari, zaradi katerih se sekiram, se nikoli ne zgodi.

Napovedujemo

- v nedeljo 5.9.2021 ste še posebej k sveti maši ob 10.00 vabljeni letošnji jubilanti, ki praznujete 5, 10, 15 … obletnico poroke. Po sveti maši bomo imeli zakusko.

- v sredo 8.9.2021 bo Mali Šmaren - praznik Marijinega rojstva. K večerni sveti maši ob 19.00 vabim vse, še posebno pa veroučence in starše. Po maši boste vsi dobili košček torte.

- v nedeljo 12.9.2021 bomo imeli pri sveti maši ob 10.00 BLAGOSLOV ŠOLSKIH TORB. Potem bomo imeli piknik za vse. Starši, poskrbite za sladice.

- v soboto 18.9.2021 bo od 10.00 naprej Stična mladih ob samostanu v Stični. Srečanje bo popestreno s številnimi delavnicami in spremljevalnimi dogodki. Vrhunec srečanja je obhajanje svete maše. Vabljeni vsi mladi.

Sveta birma

Naše priprave na sveto birmo se počasi približujejo praznovanju.

Da se bomo nanj lepo pripravili, se bomo v četrtek 9.9.2021 ob 18.00 srečali s starši in birmanci.

V sredo 15.9.2021 bomo začeli z devetdnevnico pred sveto birmo. Dobivali se bomo vsak večer ob 18.45, da bomo skupaj prosili za darove Svetega Duha.

V četrtek 16.9.2021 ob 17.00 bomo skupaj urejali okolico cerkve.

Petek in soboto 17. in 18.9.2021 bomo preživeli na duhovnih vajah.

V torek 21.8.2021 se bomo ob 18.30 srečali z birmovalcem. Na srečanje pridete tudi starši in botri.

Slovesnost svete birme bo v soboto 25.9.2021.

Molimo za letošnje birmanke in birmance, da bodo postali dobri Jezusovi sodelavci tam, kamor jih bo zanesla življenjska pot. 

Prvo nedeljo v oktobru praznujemo 27. let

Letos avgusta je minilo 27 let od ustanovitve župnije Ljubljana - Podutik. Praznovanje bo v nedeljo 3.10.2021. Ker se na ta dan želimo srečati v čim večjem številu, bo samo ena sveta maša ob 9.00 v Podutiku. Prej bo tridnevnica od 30.9-2.10.2020 ob 19h. Pri vsakem od treh večerov nas bodo nagovorili gostujoči duhovniki.

V mesecu avgustu sta bila krščena

V nedeljo 22.8.2021

- Sofia Cankar

- Žak Čelešnik Grmič                    (Čestitamo!)

Sveti zakon sta sklenila

V soboto 7.8.2021

- Anže Kimovec in Ana Cerkovnik            (Čestitamo!)

K Bogu so odšli

V petek 23.7.2021: Janez Ulčnik z Omersove ulice

V soboto 24.7.2021: Majda Šonc z Marije Hvaličeve

V soboto 14.8.2021: Terezija Brežnjak z Berdajsove ulice   (Spomnimo se jih v molitvi)

 

 

Lokacija: