Ko tole opazujem, mi je vedno bolj jasno, zakaj so ljudje molili za srečno zadnjo uro

 

Pred kratkim so me povabili v Hospic. Rad grem tja, ker na eni strani srečam mnogo plemenitih ljudi, ki kot zaposleni ali kot prostovoljci skrbijo za bolne, na drugi strani pa srečujem mnoge ljudi, ki se poslavljajo od življenja. Nekateri ljudje se mirno poslavljajo s tega sveta, saj imajo urejene račune s seboj, z Bogom in soljudmi. So pa ljudje, ki umirajo težje. Med obiskom po sobah me običajno spremlja ena od medicinskih sester. Ko sva se ustavila pri eni od bolnic, mi je sestra dejala: »Ko opazujem ljudi, ki jih pripeljejo k nam, mi je vedno bolj jasno, zakaj so ljudje včasih redno molili za srečno zadnjo uro.« Srečna zadnja ura namreč ni le ura našega prehoda v večnost, ampak na nek način tudi naše sedanje življenje. Večinoma umiramo tako, kakor smo živeli. So nekatere družine, ki so celo življenje živele v hladnih odnosih in tudi ob urah prehoda v večnost ne zmorejo topline. Nekatere družine živijo v laži. Čeprav vsi dobro vedo, da se bolnemu sorodniku iztekajo dnevi, si še vedno lažejo: »Ata, sej se boš še pozdravil in prišel domov … Vse bo še v redu…« Tako žal zamudijo trenutke, ko bi si lahko nalili čistega vina in si morda rekli: »Oprosti« in »Oprostim«. Poznam primer, ko nek oskrbovanec enostavno ni mogel umreti. Ko so ga spraševali, če ima s kom še neurejene račune, je priznal, da sta se s sestro pred leti na smrt skregala in da se od takrat nista nikoli več pogovarjala. Preko socialne službe so poiskali sestro in jo prosili, naj pride do brata, ki je umiral. Pomagali so jima da sta se pogovorila in si dala roko sprave. Oba sta jokala in nekaj dni pozneje je gospod mirno odšel v večnost. V družinah, kjer so imeli med seboj tople odnose, je tudi ob bližanju smrti čutiti povezanost in toplino. Ljudje si upajo pogledati v obraz, se pobožati, stisniti roko in reči: »Mama, vemo, da počasi odhajaš v večnost. Hvala, ker smo te imeli. Hvala za vse, kar si naredila za nas. Pogrešali te bomo. Radi te imamo in ti dovolimo, da odideš.« Priznam, da so me besede tiste medicinske sestre zadele v srce: »Ko opazujem ljudi, ki jih pripeljejo k nam, mi je vedno bolj jasno, zakaj so ljudje včasih redno molili za srečno zadnjo uro.« Radi molimo za srečno zadnjo uro. Ne le za uro našega prehoda v večnost, ampak da bomo tudi naše sedanje življenje živeli v čim bolj toplih odnosih s seboj, z Bogom in soljudmi.

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»V cerkev prihaja veliko ljudi, ki Božjo besedo poslušajo, molijo in pojo, pa vendar spijo, ker si naukov, katere slišijo, k srcu ne vzamejo in po njih ne živijo.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Draga zakonca. Pavlovo pismo Rimljanom 12,4-18 vzpodbuja tudi vaju.

Imata različne milostne darove: Ko te darove uporabljata drug za drugega in tudi za soljudi, darove krepita in razvijata.

Oklepajta se dobrega: Slabega ne spreglejta, toda zavestno glejta najprej dobro.

Tekmujta v medsebojnem spoštovanju: Spoštovanje pomeni – povedati kritiko, a na nežaljiv način.

Ne popuščajta v vnemi: Bodita vztrajna + vnašajta nove stvari in ideje v vajin zakon.

Bodita soudeležena v potrebah svetih: Skupaj naredita kaj dobrega za pomoči potrebne (Primer: Družina je nakupila živila, čistila in dobrote za dve družini v stiski. Ko sta mi prinesla dobrote, da bi jih odnesel tema družinama, sta prišla zraven tudi njuna otroka, da sta videla dober zgled. Ko sem dostavil dobrine tema dvema družinama, sem k tej družini odnesel dve zahvalni pismi družin, ki sta prejeli pomoč)

Vztrajajta v molitvi: Ne pozabita da je samo Bog vir neizčrpne moči. Naša moč je omejena.

Blagoslavljajta: Kličita Božji blagoslov drug na drugega, na svoje otroke in na svoje bližnje – tudi na tiste, ki vama grejo včasih na živce.

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti. Malo Slovencev je najbrž že slišalo za dekle, ki je naše gore list – Zoe Kotnik. Zoe je zanimiva punca, saj je prva ženska, ki je kot pilotka bojnega letala F-16, za nekaj časa postala poveljnica F-16 Viper Demo Team Leta 2011 je diplomirala na Akademiji letalskih sil ZDA. Do leta 2019 je imela več kot 1000 ur letenja na bojnih letalih. Od 2015 do 2016 je služila v letalskem oporišču Kunsan v Južni Koreji. Prav tako je sodelovala na misijah zračne obrambe v operaciji Noble Eagle. Ta operacija je namenjena obrambi državne varnosti in se je začela 11.9.2001 kot odgovor na letalski napad na stolpnici WTC v New Yorku. Za letenje se je navdušila ob svojem stricu, ki je bil akrobatski pilot, ter ob mami, ki je bila pilotka zasebnih letal. V letalskih enotah je bila kapitanka Zoe pogosto edina ženska v ekipi, zato so ji piloti nadeli še ime »Sis« - Sister (sestra).     

Tridesetletnica slovenske osamosvojitve

Letos praznujemo 30-letnico slovenske osamosvojitve. Ko obujamo spomine na tiste čase, res lahko rečemo: »Hvala Bogu, da smo pravi čas izstopili iz Jugoslovanskega vlaka!«, saj se je pozneje izkazalo, da bi v nasprotnem primeru mnogi naši fantje izgubili življenje v nesmiselnih spopadih na Hrvaškem in pozneje v Bosni.

Za mnoge pripadnike milice in teritorialne obrambe (TO) se je začel boj za osamosvojitev že kar nekaj časa pred vojno za Slovenijo. Tedanji poveljnik Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine, polkovnik Miha Butara se spominja: »Ko po 30 letih gledam nazaj v čas vojne za Slovenijo, ugotavljam, da smo z izjemno skrbnim, preudarnim, načrtnim, in predanim delovanjem dosegli velik uspeh v času, ko so bili številni ljudje skeptični in niso verjeli, da se kaj takega lahko doseže. Mnoge stvari smo pripravljali že leto pred osamosvojitvijo z namenom, da napad Jugoslovanske ljudske armade (JLA) pričakamo kar najbolj pripravljeni in odločni. Takoj ko smo okrepili Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ) smo izdelali načrte, da bi z našimi silami blokirali vojašnice nasprotnikove vojske in iz skladišč Teritorialne obrambe, ki so bila pod njihovim nadzorom, prevzamemo našo oborožitev. Vsi smo se zavedali kakšno nevarnost s seboj vodi Slobodan Miloševič in velikosrbski nacionalizem. Bolj ko smo se Slovenci bližali referendumu o samostojnosti, bolj je rasel tudi pogum ljudi. Takrat sem imel občutek, da ni bilo sile, ki bi nas lahko zaustavila pri obrambi naše domovine. Mnogi ljudje se niso zavedali položaja Ljubljane, kjer je bilo takrat 300.000 civilnega prebivalstva, obenem pa zelo velika koncentracija enot Jugoslovanske ljudska armade. Hkrati pa je bila v Ljubljani zbrana tudi vsa vodstvena politična struktura. Zato smo že leta 1990 vse svoje aktivnosti usmerili v to, da mesto zaščitimo in ga čim učinkoviteje ubranimo s čim manjšim številom smrtnih žrtev. S preudarnostjo nam je to uspelo in to štejem za največji uspeh.«

Miloš Šonc, polkovnik Slovenske vojske v pokoju je bil takrat načelnik obveščevalne službe v pokrajinskem štabu teritorialne obrambe (TO) Ljubljana. Takole se spominja: »Mnogi častniki, s katerimi sem se pogovarjal, so razumeli Teritorialno obrambo (TO) kot našo – Slovensko vojsko. Njeni pripadniki so večinoma delovali na področju, kjer so bivali in živeli. Poznali so se med seboj. Večino naše oborožitve so takrat prispevale družbeno politične skupnosti. Slovenci smo morali že v času Jugoslavije, svoje orožje plačati sami, medtem ko v vseh republikah ni bilo tako. V času druge polovice osemdesetih let so imele enote TO velikokrat skupne vojaške vaje s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Kadar smo se v teh usposabljanjih za vajo pomerili med seboj, smo jim običajno uspeli izredno uspešno parirati. In to jim ni bilo prav.  ///Tako se je nekoč zgodilo, da smo pripadniki TO za vajo branili območje pred zračnim desantom JLA. Potek vaje so si prišli ogledati tudi nekateri jugoslovanski generali: general Hočevar, ter general Rášeta iz Zagreba. JLA je naredila napako, da so med zračnim desantom eno četo po pomoti odvrgli na Župeno. Del naših enot se je hitro premestil na to območje, kjer smo jih prestregli.  Ko smo z vajo zaključili, sem opazil, da so nekateri generali slabe volje. Za razlog sem povprašal polkovnika Žitka, zadolženega za RKBO. Pogledal me je izza očal in rekel: »Premočni ste. Slovenci imate same kapetane (stotnike), pa taktično premagujete  njihove podpolkovnike in majorje, ki imajo višje čine. General Rášeta je pričakoval da imate precej slabšo oborožitev, pa ste odlično oboroženi. Strokovno in taktično jim v vseh ozirih parirate in jih celo premagujete. In kar je glavno – ljudi imate za seboj.« vir: RTV ARS 15.6.2021 (Mejniki identitete) (Čas spominov - avtor oddaje: Ivan Merljak)

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

Ko premagamo duhovno bolezen, okrevamo tudi duševno in telesno.

Zaradi velikega ponosa … je težko priti do konca z mojo duhovno boleznijo. Biti po modi in zgledati bolje kot v resnici sem, je duhovna bolezen. Priznanje moje slabosti je začetek dobrega duhovnega zdravja. Znamenje duhovnega zdravja je sposobnost vsak dan prositi Boga, da me razsvetli, da prepoznam Njegovo voljo in da imam moč, da jo izvršim. Moje duhovno zdravje je izvrstno, ko spoznam, da boljši ko postajam, bolj odkrivam, koliko pomoči potrebujem od drugih.  (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 152)

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Bo na prvi petek 5. novembra. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.

Seja ŽPS

Druga seja bo v torek 5.10.2021 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite.

Vabljeni k molitvi za po vojni pobite in pokopane v Kucji dolini

V nedeljo 24.10.2021 ste vabljeni v Kucjo dolino, ki je 15 minut hoda oddaljena od končne postaje avtobusa številka 5. V bližini Kucje doline so maja 1945 pobili okrog 800 ljudi in jih zmetali v brezno. Pozneje so jih prekopali v Kucjo dolino. Žalna komemoracija bo ob 15.00.

Molitve za naše drage rajne

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih, ki so umrli od lanskega do letošnjega novembra. Zanje in za pokojne, ki jih boste napisali na listič, ki je vložen v Oznanila, bomo molili v novembru pri večernih svetih mašah.

Jesenski premik ure

Premik ure iz poletnega na zimski čas se bo zgodil v noči iz 30. na 31. oktobra, ko bomo uro premaknili za 1 uro nazaj in tako spali uro dlje.

V ponedeljek 1. novembra bo praznik vseh svetnikov       

V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju poznali praznovanje spomina vseh svetih mučencev. V zahodni Cerkvi je papež Gregor IV. naročil, naj vesoljna Cerkev slovesno praznuje v čast vsem svetnikom dne 1. novembra. Cerkev je uvedla praznik vseh svetnikov, ker je število svetnikov tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej. Zlasti naj bi se na »vse svete« spominjali tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji pred ljudmi skrite, pred Bogom pa velike svetosti nihče ni poznal in priznal.

Za pokojne lahko v prvih osmih dneh novembra darujemo popoln odpustek. Prejmemo ga, če gremo v teh dneh k spovedi in obhajilu, ter molimo vero in očenaš po namenu papeža.

V naši župniji bo možnost za sveto spoved v nedeljo 31.10.2021, med vsemi svetimi mašami.

Ponedeljek, 1. november (praznik vseh svetih):

• Svete maše so po nedeljskem razporedu: ob 7.30 na Glincah, ter ob 8.30 in 10.00 v Podutiku.
• Kot je v navadi, se ta dan popoldne zberemo na grobovih. Iz naše župnije eno leto obiščem grobove v župniji Dravlje, drugo leto pa v župniji Šentvid. Letos bom obiskal Dravlje. Ob 14.00 bo tam sveta maša. Če ne bo omejitev, bo po maši obred na pokopališču in blagoslov grobov.
• ob 17.00 v domači župnijski cerkvi molimo rožne vence za naše rajne.

Torek, 2. november (spomin vernih rajnih):

• Sveti maši bosta ob 8.00 na Glincah, ter ob 19.00 v Podutiku.
• Od lanskega novembra je odšlo izmed nas kar nekaj faranov. Mnoge smo tudi osebno poznali:

Ivica Segedi (+3.11.2020), Nada Seliškar (+24.11.2020), Marija Lunder (+26.11.2020), Marjan Širca (+4.12.2020), Helena Hribernik (+4.12.2020), Franc Martinčič (+16.12.2020), Helena Kanellopulos (+13.12.2020), Janez Babnik (+26.12.2020), Marija Štebljaj (+15.2.2021), Alojz Tome (+6.3.2021), Marija Suhadolec (+16.3.2021) Katica Paradžiković (+13.4.2021), Stane Lovše (+5.5.2021); Henrik Bratkovič (+23.5.2021); Alenka Selan (+28.5.2021); Lenart Kužnik (+3.6.2021); Slavko Šubic (+8.6.2021); Josip Kuzma (+12.6.2021); Milena Dimec (+11.7.2021); Janez Ulčnik (+23.7.2021); Majda Šonc (+24.7.2021); Terezija Brežnjak (+14.8.2021); SPOMNIMO SE JIH V MOLITVI.

Kot že nekaj let, bodo tudi letos pred oltarjem postavljeni »nagrobniki« z imeni pokojnih. Lahko so nam v vzpodbudo, da se jih bomo večkrat spomnili v molitvi. Žal še vedno kdo umre brez zakramentov. Povabite duhovnika in omogočite domačim, da jih v bolezni okrepi Jezus!

Zahvalna nedelja:

Življenje hitro teče in pogosto enostavno ne najdemo priložnosti, da bi se zahvalili Bogu in drug drugemu. Res hvala vsem voditeljem in sodelavcem v župnijskih skupinah. Hvala dirigentom, glasbenikom in katehetom, vsem ki pospravljate ali kako drugače pomagate. Bogu se bomo še posebno zahvalili z nedeljskim bogoslužjem na zahvalno nedeljo, ki bo 7.11.2021. Na to nedeljo prinesimo pred oltar nekaj jestvin in pridelkov s polj in sadovnjakov. Živila bomo podarili sestram klarisam.

Humor nas rešuje

* Moški jemlje v roke različne predmete in sprašuje za ceno.
Vse mu je predrago.
Končno vpraša prodajalko:
“Kaj bi si želeli za rojstni dan, če bi bila moja žena?”
“Drugega moža!”

* Zakaj si je včasih dobro dati pod vzglavnik vrečko sladkorja? Zato, da sladko sanjaš.

* Joža je k sebi povabil goste in jim ob povabilu naročil: “Ko boste prihajali, pridite vsi skupaj!”
“Zakaj pa?”
“Da psu ne bo treba dvakrat lajati!”

 

Napovedujemo

- v nedeljo 10.10.2021 ob 20.00 začenjamo s pripravo odraslih na zakramente.

- v ponedeljek 4.10.2021 ob 16.00 bo prvo srečanje začetnega tečaja za kitaro.

- v četrtek 7.10.2021 ob 17.00 bo prvo srečanje nadaljevalnega tečaja za kitaro.

Župnijsko romanje

Bo v soboto 9.10.2021. Odhod ob 8.00 izpred župnišča. Ob 7.45 bo avtobus pobiral tudi pred kapelico na Glincah. Obiskali bomo okolico Kamnika, rojstni kraj nadškofa Staneta Zoreta, ter kraje okoli Vranskega in Mozirja. Za romanje je potrebno izpolnjevati pogoje PCT. Cena romanja je 30 EUR. Prijave že zbiramo.

V mesecu septembru je bila krščena

V nedeljo 12.9.2021

- Minea Remžgar                         (Čestitamo!)

Sveti zakon sta sklenila

V soboto 11.9.2021

- Jure Skubic in Špela Terbovc                (Čestitamo!)

Lokacija: