»ČUDEŽ PETIH MINUT« IN »JASNO GOVORJENJE« 

V dneh pred novim letom sem se pogovarjal z dvema simpatičnima zakoncema. Med drugim je žena dejala: »Mene ni težko navdušiti za neko stvar, toda kakor se po eni strani hitro navdušim, sem po drugi strani premalo vztrajna. Moj mož je pa neverjeten. Ko se za nekaj odloči, potem tisto drži in vztraja, da to tudi doseže!« Lepo ga je pohvalila, kajne? Vztrajnost je v življenju ena pomembnejših stvari. Pred leti sem opazil, da malo težko diham ob vzpenjanju po stopnicah. Takrat sem se odločil, da se bom vsak dan zgodaj zjutraj povzpel na Toško čelo. In potem ni bilo izgovorov kot so: mraz, dež, zaspanost… Ker vztrajam, se je to kmalu začelo poznati tudi pri manjši sapi ob vzpenjanju po stopnicah. Poznam možakarja, ki se je pred mnogimi leti odločil da bo vsako jutro, takoj ko vstane 5 minut telovadil. Saj mu kdaj ne uspe. Toda načeloma si vsak dan vzame »čudežnih pet minut«. In pravi: »Včasih se mi res ne ljubi … ampak vidim da se vztrajnost na dolgi rok splača!« Poznam še nekoga, ki se vsak dan 5 minut uči tuj jezik. Morda se sliši smešno, češ: »pa daj no … pet minut. To ni nič!!!« Toda na dolgi rok se tudi teh pet minut pozna. Pač - »čudežnih pet minut«

Prav tako sem se v dneh pred novim letom prisrčno nasmejal, ko sem dobil slikovno sporočilo. Slikani so bili lističi z novoletnimi željami. Dva sta mi ostala še posebno v spominu. Na prvem je pisalo: »Želim si, da bi v novem letu čim večkrat govorili cele stavke in ne pričakovali da nam bodo drugi brali misli.«  Na prvi pogled se to sliši nenavadno. Toda ali ni res, da smo ravno zaradi tega dostikrat slabe volje? Mi je neki mož pripovedoval: »Enkrat mi je žena v trgovini pokazala neko obleko in mi rekla: »Ti je lepa?« Rekel sem: »Lepa je.« In sva šla naprej. Po tistem sem se čudil zakaj je žena slabe volje, saj sem obleko pohvalil. No … na koncu je le izdavila da bi jo rada imela. Seveda sva jo šla kupit! Še dobro da je povedala kaj bi rada, ker iz njenega namigovanja sploh nisem slutil da bi jo rada imela.« Torej … nehajmo govoriti: »Daj mi tistle unle tam! …« Tvorimo cele stavke in povejmo jasno. Na drugem lističu pa je pisalo: »Dajmo večkrat namesto TI stavkov, uporabljati JAZ stavke«. Torej … namesto: »Ti si nesramen«, »Ti si naredil narobe …«, raje: »Te tvoje besede me bolijo«, »Ko narediš drugače, kot sva se zmenila, mi ni všeč«, »Ne počutim se dobro, ko to narediš…«  

Lahko si oddahnemo! Ni nam treba delati kakšnih velikih novoletnih zaobljub. Izkoristimo »čudež petih minut« in »jasno govorjenje«, pa bo novo leto zagotovo nekoliko lepše. Srečno 2022!!!

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Naš slovenski jezik je Božji dar, nam Slovencem izročen. A ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarnosti izgubili in sebe s svojim narodom vred potujčili. V olikanem jeziku veselo premišljujmo Božja dela in čedalje lepše v svojem – nam od Boga danem – jeziku hvalimo Boga.«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Decembra 2017 sem bil povabljen na zlato poroko (50 let poroke). Najprej smo se pri sveti maši skupaj z zakoncema in njunimi otroki, vnuki in prijatelji zahvalili za vse lepo in težko na skupni poti. Po sveti maši smo šli na kosilo v gostilno. Kosilo je bilo odlično in na koncu je slavljenec odšel plačat  to, kar smo pojedli in popili. Ker je bila gostilna kar nobel, je ženo zanimalo, koliko je zadeva stala. Vprašala ga je: »A je bilo drago?« On pa njej: »To ni nič v primerjavi s tem, kar sem jaz dobil s teboj pred 50-timi leti!« Draga zakonca: Nobena poti ni vedno lahka, tudi vajina ni. Toda vedita, da nobena pot ni samo težka. Tudi na vajini poti bo še veliko lepih stvari. Zato ne čakajta da bo »drugi najprej nekaj naredil«. OBA se trudita: 1.) Za tople besede in prijazne usluge. 2.) Za pozorne oči, da bosta drug v drugem vedno videla tisto lepo in dobro. Želim vama, da bosta tudi vidva ob 50-letnici tako vesela drug drugega, kot prej omenjena zakonca. Trud: Katere so tiste svetle stvari, ki jih želita, da bodo med vama v tem letu? Odgovori si po čem želiš, da se te bo sozakonec zapomnil? In to potem tudi delaj.

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.

Tokrat pa namesto o ljudeh, nekaj besed o slovenščini. Tina Zgonik, novinarka in raziskovalka v Boliviji, je v komentarju na objavo, v kateri je nekdo zapisal, da je papež slovenščino imenoval "nebeški jezik" zapisala: »Slovenščina je izjemno subtilen jezik, že v slovnici imamo vgrajeno podrobno razločevanje razpoloženj in občutij. Meni je tako všeč verz ene od Kosovelovih pesmi "bosa sva hodila po poljani." Potem pa občutite razliko: "bosi smo hodili po poljani"... "bose smo hodile po poljani"... "bosa sva hodila po poljani"... "bosi sva hodili po poljani... Štiri čisto različna občutja!! V angleščini bi v vseh štirih primerih rekli: "we walked" - kot da se vse čuti enako. Pa se ne!! Ko se otrok uči govoriti, skupaj z jezikom sprejme način doživljanja sveta. In Slovenci smo IZJEMNO občutljiv narod. Sem res veliko potovala, verjemite in vem. V slovenščini glagolom dodajamo predpone in dobimo odtenke, ki jih po špansko preprosto nikoli ne morem prav izraziti. V Boliviji se zelo zelo zelo pogosto počutim, kot da imam napol zavezan jezik. Recimo, sem jedla, sem se najedla, sem se prejedla, sem pojedla, sem (nekomu nekaj) odjedla itd. V španščini moram to razložiti z več besedami. Kako naj povem, da je veter, zapihal, pripihal, odpihnil, napihnil itd. - vse je ista beseda! Slovenščina je izjemno subtilen jezik, izjemno natančen, kar se tiče občutij, ne dovoli nam, da bi se skrili za dvoumnost ali posplošitev. Seveda se lahko zlažeš, ampak če to narediš, narediš zavestno, ne moreš samo prikriti z besedo. Če punca reče mami, "smo šli v kino", pomeni, da je šla cela skupina. Nikakor ni isto kot "sva šla v kino" ali "sva šli v kino". Slovenščina je jezik, ki ima vgrajeno težnjo po resnici. Zato je nebeški.«

Tridesetletnica slovenske osamosvojitve

Letos praznujemo 30-letnico slovenske osamosvojitve. Ko obujamo spomine na tiste čase, res lahko rečemo: »Hvala Bogu, da smo pravi čas izstopili iz Jugoslovanskega vlaka!«, saj se je pozneje izkazalo, da bi v nasprotnem primeru mnogi naši fantje izgubili življenje v nesmiselnih spopadih na Hrvaškem in pozneje v Bosni.

Upokojeni policist Stane Leskovšek je bil v času osamosvajanja eden vodilnih organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v vrstah takratne milice in je poveljeval prvemu bataljonu Posebne enote milice Ljubljana-mesto. »Moji starši so bili vedno na strani domovine in domoljubja, zato zame ni bilo vprašanje kaj storiti v tisti situaciji. Posebej zato, ker so nas celotno službeno obdobje vzgajali, da pomagamo Slovencem in vsem, ki potrebujejo pomoč. Takrat smo bili res ljudski miličniki in pomagali smo, kjer so nas ljudje potrebovali. Prepričan sem, da bi vsi ti fantje, s katerimi sem imel priliko sodelovati, tudi danes storili enako. Dne 4.10.1990, ko je JLA zasedla republiški štab za Teritorialno obrambo, je žena po telefonu dobila sporočilo, da mi bodo ugrabili hčerko in jo ubili. Vse te stvari so bile na kocki. In to ne le pri meni. Marsikatera družina v Sloveniji je bila izpostavljena. Bili so miličniki, teritorialci in drugi, ki so bili zaradi spopadov poškodovani, ali pa so utrpeli zdravstvene posledice. Nekaterim so bile porušene hiše. Mnogi so ostali na cedilu. Pričakujem, da bo Država poskrbela, da bodo lahko vsi državljani živeli spokojno in mirno. Imamo tovarne in strokovnjake, poznane po vsem svetu. Vedno smo veseli in ponosni, ko izvemo da je kdo od naših državljanov dosegel medaljo na Olimpijadi ali kakem drugem tekmovanju. To je naša Slovenija.« Miloš Šonc: »Čas boja za Slovenijo je bil čas preizkušanja zaupanja do soborcev. Ne bojim se nasprotnikovega bataljona ali brigade, ki je pred menoj. Nevarno pa je, če imam nekoga za seboj ali nekoga ob meni in ne vem ali bo streljal name ali nasprotnika pred nami. In prihajalo je do takih situacij. Kolega, ki je delal v »starem štabu Teritorialne obrambe« je delal za Slovenijo in mi je dal veliko pomembnih informacij. So pa bili tudi taki, ki so kalkulirali, da bodo imeli večjo korist od sodelovanja z JLA.« Dr. Igor Potočnik: »Od dogodkov iz vojne za Slovenijo je name pustil močno sled prelet helikopterja, (govorim o vojaškem pilotu Toniju Mrlaku), ki je bil potem sestreljen. V tistem času je bil del moje enote na Delavskem domu. Sam sem stal na vzpetinici pri Železničarskem zdravstvenem domu. Helikopter nam je pripeljal izza hrbta in letel proti pravoslavni cerkvi. Ko se je obrnil proti Rožni dolini, so ga sestrelili. To je bil ključni moment, ob katerem se vprašaš: »A to je zdaj to? A zdaj se gremo pa čisto zares, zares?« V takem trenutku ne veš kaj narediti. Po eni strani veš kaj je tvoja naloga, po drugi strani te je strah zase, obenem pa se zavedaš, da si odgovoren še za 80 ljudi iz svoje enote. Potem pomisliš na svoje otroke in rečeš: »A je to to?« Tudi konec vojne je vlival silno mešane občutke. Po eni strani smo bili veseli da je bilo konec agresije, obenem pa žalostni, ker smo pokopavali kolega iz enote, ki je umrl zaradi nesreče s strelnim orožjem. Bil je star 23 let.« General Lipič je upokojeni častnik Slovenske vojske in diplomat. Svojo poklicno pot je začel v štabu Teritorialne obrambe v Murski Soboti. Kot domoljub, je bil eden prvih organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v Prekmurju. »Zame je domoljubje najprej tisto, kar te veže na tvoj dom. Na kraj, kjer si rojen in kjer živiš. Na državo, v kateri bivaš. Če ta občutek imaš, tvoje domoljubje ni vprašljivo.« vir: RTV ARS 15.6.2021 (Mejniki identitete) (Čas spominov - avtor oddaje: Ivan Merljak)

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

Nič jokave krivde! Dan za dnem se skušamo malo primakniti k Božji popolnosti. Torej naj nas ne prevzame jokava krivda! (Anonimni Alkoholiki) 

Ko sem prvič odkril, da v dvanajstih korakih (ki jih delajo alkoholiki za izhod iz odvisnosti), ni niti enega »Ne smeš!«, sem bil vznemirjen. Kajti to odkritje je na široko odprlo velikanski vhod. Šele tedaj sem bil sposoben spoznati, da je program Anonimnih alkoholikov (AA) zame.«

AA ni program »ne smeš«, ampak »naredi«.

AA ni sodišče; je svoboda.

AA ni jokanje nad napakami, ampak znoj ob njihovem popravljanju.

AA ni pokora; je reševanje.

AA ni »gorje meni« za pretekle in sedanje grehe.

AA je »hvala Bogu« za napredek, ki mi danes uspeva.

(Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 156)

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Bo na prvi petek 7. januarja 2022. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.

Seja ŽPS

Bo v torek 4.1.2022 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite.

Svetopisemska skupina

Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način ob projekciji srečate z razlago evangeljskih odlomkov. Vabljeni 10.1.2022. Ne bo vam dolgčas.

Vabljeni k pevskim zborom

Ženska skupina »Večernice« ob ponedeljkih ob 20.30

Mladinski zbor ob ponedeljkih ob 19.45

Otroški pevski zbor ob torkih ob 18.00

Odrasli mešani pevski zbor vsako sredo ob 20.00

Humor nas rešuje

* Le 10% ljudi, ki kašljajo, gre k zdravniku. Ostali gredo v kino, gledališče in v opero.

* »Smejal sem se debelim, pa sem se zredil. Smejal sem se plešastim in so mi začeli izpadati lasje. Sedaj se smejem samo še bogatim.«

* Nekdo je dejal: »Jaz ne kompliciram. No … če že, pa to skušam narediti na čim bolj enostaven način.«

* Izjava dneva: »Danes sem sanjal, da sem zamudil v službo. Ko sem se zbudil, sem videl da so se mi sanje uresničile!«

* Ortoped mi je obljubil, da me bo postavil na noge. Držal je obljubo. Ko sem dobil njegov račun sem moral prodati avto in sedaj hodim peš.«

Krsti v letu 2021:

S krstom »se za večno življenje pripnemo« na Jezusa. V letu 2021 so zakrament svetega krsta v naši župniji prejeli: Marcel Šoba (Podutik), Jure Huskić (Šiška), Aljaž in Zala Pušlar (Vič), Joakim Maximilian Čibej (Koseze), Pia Grčar (Podutik), Fran Likar (Podutik), Filip Vurušič (Podutik), Finn Vreg (Koseze), Sofia Cankar (Podutik), Žak Čelešnik Grmič (Mar. oznanjenje), Minea Remžgar (Bežigrad), Amadej Mlakar (Podutik). Vseh krstov v naši župniji je bilo 13. Izmed krščenih je bilo 8 fantov in 5 deklet. Od krščenih je bilo 6 iz naše župnije, ostali od drugod. Iz zakonskih skupnosti so bile krščene 4 osebe, iz civilnozakonskih 0, iz izvenzakonskih skupnosti pa 9 oseb. Vseh krstov v letu 2021 je bilo 13 (leta 2020-19, leta 2019-30, 2018-23, leta 2017-17).

Prvo sveto obhajilo so v letu 2021 prejeli:

Eva Bec, Vita Erjavec, Karolina Feguš, Ana Friedl, Vid Kovač Mazi, Sara Mavri, Pavla Remškar, Melani Šoba, Klara Šušteršič, Gaber Tišma. V letu 2021 je bilo 10 prvoobhajancev (leta 2020-13, leta 2019-11, leta 2018-15, leta 2017-17).

Birma v letu 2021:

Darove Svetega Duha so prejeli: Urban Bokal, Erika Bratkovič Dolničar, Anže Kranjc, Julija Novak, Eva in Zala Peklaj, Lucija Ponikvar, Urh Rozman, Neli Škerl, Eneja Vidrajz Žavbi, Lun Ilar //11// Poleg veroukarjev je zakrament svete birme prejel še odrasli katehumen: Jure Huskić //1// Zakrament svete birme je v letu 2021 skupaj z odraslimi katehumeni prejelo 12 birmancev (leta 2020- 8, leta 2019-11, leta 2018- 11, leta 2017-14).

Poroke v letu 2021:

V naši župniji so se v letu 2021 poročili trije pari: Vida Sadek in Klemen Golob/ Jure Markič in Lejla Glavič / Anže Kimovec in Ana Cerkovnik. V letu 2021 smo imeli 3 poroke (leta 2020-2, leta 2019-5, leta 2018-2, leta 2017-7).

V letu 2021 so se od nas poslovili:

Marija Štebljaj (februar), Alojz Tome (marec), Marija Suhadolec (marec) Katica Paradžiković (april), Stane Lovše (maj), Henrik Bratkovič (maj), Alenka Selan (maj), Lenart Kužnik (junij), Slavko Šubic (junij), Josip Kuzma (junij), Milena Dimec (julij), Janez Ulčnik (julij), Majda Šonc (julij), Terezija Brežnjak (avgust), Alojzija Maričič (september), Darja Pitako (oktober), Rozi Kurtič (november), Janez Istenič (november), Leopold Stariha (november), Justi Hribernik (december), Marjan Gosar (december). RADI KAJ ZMOLIMO ZA POKOJNE, še posebno če smo jih osebno poznali. Vseh umrlih v letu 2021 je bilo 20 (leta 2020-18, leta 2019-16, leta 2018-20, leta 2017-13).

Statistika za leto 2021

Dne 3. januarja 2021 je prvič po letu 1970 stekel reden železniški potniški promet med Grosupljem in Kočevjem. Dne 20. januarja je Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA. V marcu je papež Frančišek obiskal Irak in se med drugim srečal tudi z velikim ajatolo Al Sistanijem. Konec marca je v Panamskem prekopu nasedla ladja in zablokirala eno najpomembnejših plovnih poti na svetu. V aprilu je Kitajska začela v vesolju graditi vesoljsko postajo Tjangong. Maja se je pričela gradnja drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Julija je Slovenija že drugič prevzela predsedovanje Evropski uniji. Slovenski kolesar Tadej Pogačar je drugič zapored zmagal na najprestižnejši dirki Tour de France. Decembra je po 16. letih končala vodenje Nemčije kanclerka Angela Merkel. V vesolje so izstrelili teleskop James Webb.

K Bogu sta odšla:

V torek 15.12.2021:  Justi Hribernik (Krivec)

V petek 22.12.2021: Marjan Gosar (Podutiška cesta)     (Spomnimo se ju v molitvi)

Lokacija: