Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

PO ZUNANJEM VTISU, ALI PO SADOVIH?

Če smo bili v nedeljo pri sveti maši, smo morda za hip pomislili, da smo se znašli na tečaju sadjarstva. Jezus namreč ni govoril nič posebno verskega. Dejal je: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.« Te modre besede lahko iz sadjarstva mirno prenesemo tudi v vsakdanje življenje. Kolikokrat tega znanja ne upoštevamo in ljudi ne gledamo po njihovih sadovih, pač pa zgolj po zunanjem vtisu. Velikokrat zato pripisujemo kvalitete napačnim ljudem, ki dajejo vtis da so nekaj, pa niso. Največji frajer v razredu je bil po navadi tisti, ki je najbolj preklinjal, pljuval po tleh, ki je zafrkaval … Večkrat je za pomembnega veljal sodelavec ki je znal brihtno govoriti ali pa je znal uveljaviti svoj prav. Najbolj priljubljena sošolka se je običajno vedla kot da je najlepša. Zanimivo je, da smo se običajno ob takih ljudeh vsi počutili nekoliko manj vredne. V življenju pa slej ko prej spoznamo, da so resnično dragoceni ljudje tisti, ki znajo sodelovati z drugimi, ki znajo navduševati in ki radi pomagajo drugim. Ti ljudje so običajno preprosti in prijazni, čeprav bi se lahko upravičeno postavljali s svojim delom, znanjem ali talenti. S takimi ljudmi se je prijetno srečevati in z njimi je lepo sodelovati. Take ljudi simpatično opisujejo besede bolničarke, ki je delala v domu za starejše. Njeno delo ni bilo lahko in vanj je morala vložiti veliko sebe, svoje pripravljenosti za komunikacijo z ljudmi, ki niso bili vedno prijazni. Takole je rekla: »Zame je uspeh to, da mi stanovalci doma, ko se vrnem z dopusta, rečejo, da so me pogrešali.« Kaj ni zanimivo? Z dopusta se lahko vrne dvakratni doktor, pa ga ni nihče vesel. Ni pomemben status v družbi in konec koncev tudi izobrazba ne. Pomembni pa so sadovi, ki jih obrodimo. Jezus sam pravi: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja.« Vsak človek je lahko uspešen, ne glede na delo, ki ga opravlja. Vse je odvisno od tega, kako ga opravlja in koliko sebe vloži vanj. In prav tako velja tudi za naše medsebojne odnose. Naj nas tudi postni čas vzpodbudi, da bomo stvari premikali na bolje.  

Misel blaženega Antona Martina Slomška

»Kdor svoj materni jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical! Kakor je moja prva beseda bila slovenska, naj bo tudi poslednja slovenska!«

Pisarna Karitas

Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.

Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?  

Žena naredi moža: (Sir 36, 22-27)

* Kadar je njegova ograja - Kadar pove, kaj mož ne dela v redu, a je na jeziku milina in krotkost: (Primer: Nek gospod je dejal: »Bogu sem hvaležen, da sem se poročil, ker smo s prijatelji prej tako žurali cele vikende, da bi me bilo kmalu konec od napora. Potem pa sem dobil dobro dekle, ki me je znala vzpodbuditi da sem začel drugače!)

* Kadar mu pomaga - ne podpira pa njegove lenobe

* Kadar je njegov oporni steber in ga ne kritizira, ampak vzpodbuja. To preprosto pomeni da ne jamra, ampak skupaj z njim išče rešitve. 

* Kadar je njegovo gnezdo, ker v njem ne išče najprej slabega, ampak najprej gleda dobro.

In kadar tudi mož dela tako, naredi dobro ženo!

Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega

Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.

Čeprav je Franc Grum umrl star komaj 63 let, je v svojem življenju veliko pripomogel k mnogim izboljšavam v podjetju Eastman Kodak, ter na tehnološkem inštitutu v Rochestru (ZDA). Ljubil je jezike. Njegovi poznejši ameriški sodelavci so precej osupli ugotovili, da je poleg slovenščine in angleščine obvladal še latinščino, klasično grščino, italijanščino, nemščino, francoščino, španščino, ruščino in hrvaščino. V Ameriki je začel kot delavec za tekočim trakom in se s pridnim delom in vmesnim študijem počasi povzpel do raziskovalca in pozneje do direktorja in višjega direktorja fotometrološkega laboratorija. Bil je eden od dvanajstih članov Kodakovega znanstvenega odbora, v katerem so bili zbrani tisti, ki so se odlikovali z izjemnimi znanstvenimi dosežki. V času njegovega sodelovanja je Kodak razvil elektronski fotoaparat, s kateri so na poletu Apola 11 fotografirali Lunino površje.  

Vzpodbude za boj z odvisnostjo

Le kdo si upa biti do sebe neizprosno odkrit? Kdo si upa svoje napake priznati drugemu in poravnati prizadejano škodo? Komu je mar za Višjo silo? Kdo je pripravljen žrtvovati čas, da bo skušal prenesti sporočilo upanja naslednjemu odvisniku ki še trpi? Povprečnemu odvisniku, ki je skrajno zagledan vase, to prav nič ne diši – razen če mora vse to početi zato, da bi ostal trezen in živ.  (Anonimni Alkoholiki)  Sem alkoholik. Če pijem, bom umrl. Kakšna čustva ustvari v meni ta preprosta ugotovitev! Vendar je to resnično vse, kar moram vedeti za danes. Sem voljan ostati živ? Sem voljan danes ostati trezen? Sem voljan prositi za pomoč? Sem voljan danes biti v pomoč trpečemu alkoholiku? Če sem, potem naj to tudi storim - danes. (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 34)

Pepelnična sreda in postni čas

Na pepelnico, ki bo letos 2.3.2022, se začenja postni čas. To je 40-dnevna duhovna priprava na obhajanje velikonočnih dogodkov. Med sveto mašo na pepelnično sredo imamo starodavni obred pepeljenja kot znamenje ponižnosti in sprejemanja svoje omejenosti. Duhovnik nam s pepelom začrta na čelo križ, ob tem pa govori: “Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!” ali »Spreobrni se in veruj evangeliju!« Pepel pomeni minljivost. Vse premine - moja hiša, moja obleka, prijatelji, denar, travnik in gozd … Pepeljenje na začetku postnega časa nas opomni, naj se zavedamo, da ima naše življenje svoj končni cilj pri Bogu. Pepeljenje nas torej po eni strani res spominja na minljivost in smrt. Po drugi strani pa spodbuja, da odnos z Bogom gradimo že sedaj – vsak dan.

Obisk bolnih, starejših in invalidov

Bo na prvi petek 4. marca 2022. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.

Humor nas rešuje

*Fant: »S čim se ukvarjaš?«

Dekle: »Napajam živino.«

Fant: »Aha, kmetijstvo, živinoreja,…«

Dekle: »Ne. Delam kot natakarica.«

* »Kaj si kupil ženi za rojstni dan?«

»Konja.«

»Konja?«

»Ja. Pol kilograma za golaž.«

* Ljubezen je kot šah. Če ne paziš na svojo kraljico, ti jo lahko kak konj pobere.

* Ljubezen je, ko si gre on umiti zobe, pa vzame še tvoje, da ti ni treba vstati!

Seja ŽPS

Bo v torek 1.3.2022 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite.

Svetopisemska skupina         

Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način ob projekciji srečate z razlago evangeljskih odlomkov. Vabljeni 14.3.2022. Ne bo vam dolgčas.

Sestanek za starše prvoobhajancev

Bo v četrtek 3.3.2022 ob 18.00. Vzemite si čas in pridite.

Sestanek za starše pripravnikov na birmo

Bo v torek 17.3.2022 ob 18.00. Vzemite si čas in pridite.

K Bogu sta odšla:

V petek 4.2.2022:  Franc Kovačič (Klemenčičeva ul.)

V sredo 16.2.2022: Jožefa Štrukelj (Cesta Andreja Bitenca 76)

                                               (Spomnimo se ju v molitvi)

Letošnja župnijska postna akcija

Bo pomoč Pakistanu. Sredstva bodo namenjena za pomoč 300 revnim katoliškim družinam s 1500 člani, ki živijo v revnih naseljih blizu večjih mest v Pakistanu na območju nadškofije Karachi in škofije Faisalabad. Izbrane bodo družine, ki  čutijo socialno-ekonomske posledice COVID-19. V času zaprtja zaradi koronavirusa je veliko staršev izgubilo delo, revščina se povečuje, ne dobijo novega dela. Okužb je še vedno veliko. Vsaka družina bo prejela košarico hrane, kjer bo hrane za 1 mesec (pšenična moka, riž, stročnice, sladkor, čaj in sveža zelenjava). Družine z otroci pod 5 let starosti bodo prejele tudi piškoti, jajca, rezance, sadje / sadni sokovi in ​​tablete vitamina C. Projekt bo izveden v sodelovanju s Slovensko Karitas, nacionalno Caritas Pakistan in Škofijsko Caritas Multan.

Lokacija:
Print Friendly and PDF