A SI DEC, AL NISI?
Ob tem naslovu se mi obudi več spominov:
- Bili smo na večdnevnem izletu. Zvečer se je družba razigrala. Peli smo in pripovedovali različne šale. Naenkrat eden iz družbe začne peti pesem: »Kdor januarja rojen je, vstani gor, vstani gor, vstani gor.« Vsi, rojeni v januarju so vstali. In nato je nadaljeval: »Kdor januarja rojen je, spij ga dol, spij ga gol, spij ga dol!« In so spili. Seveda smo šli do decembra in ko je želel iti še enkrat na okrog, smo kar obsedeli. Bili smo »ta pravi dedci« in nismo hoteli pretiravati. Seveda je padla provokacija: »A ste deci, al niste?«, ampak mi se nismo dali.
- Neko dekle je takole obudilo spomin na enega od dogodkov iz srednje šole: »V razredu sem bila skoraj med samimi fanti. Dobro smo se razumeli. Mnogi od njih so seveda veliko prešpricali in so me zato pred kontrolnimi nalogami redno prosili za zapiske predavanj. Nekoč smo šli skupaj ven in en je privlekel iz žepa »travo« (marihuano). Ker je nisem želela kaditi skupaj z njimi, mi je rekel: ˈPrav, potem pa nisi več v naši družbi!ˈ Odgovorila sem mu: ˈPrav, potem pa me ne prosi več za zapiske!ˈ Vsi so se zasmejali in nihče me ni več silil h kajenju.« Ob njenem odzivu sem se iz srca nasmejal. Imela je pogum, vreden prave ženske in pravega moškega.
- Prijatelj je med služenjem vojaškega roka šel s sovojaki v mesto na pijačo. Ko je prišla vrsta nanj, je naročil sok. Ker so vsi drugi naročili pivo, ga je eden takoj špiknil: »A si dec, al nisi? Pa ja ne boš soka pil!!!« On pa mu je odvrnil: »A sem se jaz vate kaj vtikal, ker si naročil pivo? Če jaz spoštujem tvojo željo da piješ pivo, spoštuj tudi ti mojo, da pijem sok!« In potem je imel mir.
Zanimivo, da si »pravega deca« predstavljamo kot tistega, ki si vse upa in ki pretirava brez mere. Zame je »pravi dec« vsak, ki živi pogumno, ki upošteva zdravo mero in se ne pusti sprovocirati. Pravi dec je tisti, ki svoje delo odgovorno opravi. Je tisti, ki svojo ženo spoštuje, jo ščiti in se trudi, da bi vedno ostala blizu njegovemu srcu. In za pravo žensko velja enako.
Misel blaženega Antona Martina Slomška
»Ne rabi nepotrebnih tujih besed, pa tudi v novokovani slovenščini ne letaj previsoko. Slovenski duh naj tvoje stavke oživlja!«
Pisarna Karitas
Pisarna Karitas je odprta vsak 1. torek v mesecu od 18.00 do 18.30.
Dragi mož, draga žena, saj nista pozabila, kaj sta si obljubila, kajne?
Pripovedovanje in poslušanje sta dve nogi, po katerih prihajamo drug k drugemu.
»Apostola sta se odločno postavila po robu«: To pomeni – jasno povedati, s čem se ne strinjaš. Tudi vidva razpravljajta argumentirano in se iz principa ne kregajta kdo bo močnejši.
Zapomnita si: Besede lahko podirajo ali dvigajo. Kako razdiralna je moč stalnega kritikantstva. Kako velika pa je moč pohvale!
Nekateri zakonci se bojujejo drug proti drugemu, drugi se bojujejo skupaj.
Pomislita vsak zase:
- kdaj sta se nazadnje dobro pogovarjala z uporabo argumentov?
- na pohvalo, ki jo je ob pravem trenutku izrekel tvoj sozakonec in ti je polepšala dan.
- kdaj sta se nazadnje tako pogovarjala, da te je tvoj mož/žena resnično poslušal in ti ni vpadal v besedo?
- ali molita, da bi bili vajini pogovori ustvarjalni?
- ali prosita Svetega Duha za prave besede ob pravem času, kot so to delali apostoli?
Spoštuj druge narode, a ceni tudi svojega
Včasih sem presenečen, kako malo poznamo in cenimo svoj narod. Velikokrat pišemo o drugih ljudeh, svojih stvari in svojih ljudi pa kar nekako ne znamo pohvaliti.
Vsi smo že slišali za Žiga Zoisa - barona, ki je zaznamoval Ljubljano. Zois Žiga (Sigismundus) pl. Edelstein je veliko naredil za naše prednike. Rodil se je leta 1747 v Trstu veletrgovcu Michelangelu in Ivani Katarini r. Kappus plemeniti Pichelstein. Njegova mati je bila slovenskega rodu; bila je nečakinja ljubljanskega zdravnika Janeza Krizostoma Pollinija ter sestrična pianista in skladatelja Franca Pollinija. Od leta 1761 do 1765 se je skupaj s svojima bratoma izobraževal v Italiji. Študije je nadaljeval v Ljubljani. Bil je zvedave narave in je izumil puhalnik za plavž, podpiral je raziskave za izboljšanje obrtnih postopkov v graverstvu, zvonarstvu, puškarstvu, steklarstvu, keramiki. S predlogi je sodeloval pri izboljševanju plovnosti Save in Ljubljanice ter pri osuševanju Ljubljanskega barja. Veliko je potoval po Evropi in navezoval stike z ljudmi različnih sfer (železarstvo, naravoslovje …) Odlično se je spoznal na mineralogijo, kemijo, metalurgijo, geologijo in rudarstvo, pritegovala sta ga tudi zoologija in botanika. Dopisoval si je z najpomembnejšimi naravoslovci tedanjega časa. Za nasvet so ga vpraševali tudi ob raznih gospodarskih zadregah – na primer ob pomanjkanju žita v deželi 1802. Slovenskega jezika ga je naučila njegova mati. Sprva je verjetno prevladovala v družini italijanščina, ob nemščini, ki je bila občevalni jezik višje lj. družbe. Slovenstvu se je približal šele kot 30-letnik, ko je obiskoval fužine v Bohinju in na Javorniku ter bil v stiku z delavci, zlasti rudarji. Vodniku, ki se je opravičeval zaradi nepopolne nemščine, je odgovoril, naj piše, kot mu pride pod pero; razumela se bosta kljub temu, »sicer smo pa vendarle Slovani in skrbimo za naš materni jezik«. Zavedal se je, da se lahko preprostega človeka prosvetli le v njegovem jeziku. Zato je že leta 1777 poslal dva gorenjska mladeniča v ljubljansko normalko, da bi se izobrazila za učitelja. Takšna miselnost ga je privedla na čelo slovenskega preporodnega gibanja.
Leta 1785 je kupil nad 3 hektare veliko zemljišče ob današnji Prešernovi cesti in ga preoblikoval v park, v katerem je bilo zasajenih okrog 2500 dreves (od tega 400 eksotov) ter okrog 800 vrtnih rastlin in grmičja. Vrt je bil tudi botanična znamenitost in je bil predhodnik sedanjega ljubljanskega botaničnega vrta. Velik sloves si je pridobil z zbirko mineralov, ki je še vedno ena najpomembnejših v Evropi. Hrani jo Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Zavzeto se je zanimal za človeško ribico (Proteus anguinus), imel vedno vsaj po dva živa primerka v svojem kabinetu in ju opazoval. Leta 1807 je objavil obširen članek o človeški ribici. Omenja, da so jo do takrat našli le v izvirih pri vasici Vir blizu Stične in da ji domačini pravijo bela riba ali človeška riba. Imel je izreden smisel za jezike: poleg italijanskega, nemškega, slovenskega in latinskega jezika je poznal tudi angleščino in francoščino. Učil se je starocerkveno slovanščino, glagolico in cirilico. Iz trgovskih razlogov se je ukvarjal s švedščino, laponščino ter jezikom Lotišev (Latvijcev). To je samo nekaj utrinkov iz bogatega Zoisovega življenja. (vir: www.slovenska-biografija.si)
Vzpodbude za boj z odvisnostjo
Priznali smo, da smo pred alkoholom nemočni – da je postalo naše življenje neobvladljivo (Dvanajst korakov in dvanajst izročil)
Ni naključje, da prav prvi korak od dvanajstih omenja nemoč. Priznanje osebne nemoči pred alkoholom (ali kako drugo odvisnostjo), je vogelni kamen okrevanja. Spoznal sem, da mi ni treba vsega obvladovati in nadzorovati, kot sem nekoč mislil. Nemočen sem npr. nad tem, kaj si o meni mislijo ljudje. Spoznal pa sem tudi, da nad nekaterimi stvarmi nisem nemočen. Nisem nemočen nad svojimi odnosi. Nisem nemočen nad svojo negativnostjo. Nisem namočen nad tem, da sprejemam odgovornost za svoje lastno okrevanje. Imam moč, da uveljavim pozitiven vpliv pri sebi, svojih bližnjih in v svetu, v katerem živim. (Knjižica: AA razmišljanja za vsak dan, str. 11)
Humor nas rešuje
"Šef, žalosten sem." "Zakaj pa?" "Ker mi ne zaupate." "Kaj? Jaz vam ne zaupam? Kako da ne! Celo ključ od glavne blagajne sem pustil na vaši mizi!" "Ja, to že, vendar ni bil pravi. Ta ključ ne odpira blagajne!"
Za dobro življenje moraš imeti pravo ravnotežje: Bolj ti je RAVNO, manj ti je TEŽJE.
Obisk bolnih, starejših in invalidov
Bo na prvi petek 6. maja 2022. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.
Seja ŽPS
Bo v torek 3.5.2022 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite.
V mesecu maju pripravljamo obnovitev misijona (dogodke si oglejte zgoraj, v zavihku Misijon)
vetopisemska skupina
Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način ob projekciji srečate z razlago evangeljskih odlomkov. Vabljeni 9.5.2022. Ne bo vam dolgčas.
Ustvarjalne delavnice za upokojenke
Ustvarjalne delavnice potekajo vsak ponedeljek od 9.00-12.00. Dobrodošle še nove ustvarjalke. Vesele vas bodo!
Starši prvoobhajancev urejajo okolico cerkve:
V četrtek 19.5.2022 se dobimo ob 17.00. Pridite skupaj z otroki, da okolico cerkve lepo pripravimo za slovesnost prvega obhajila.
Zaključek birmanskih skupin:
Z veroučenci 9. razreda se bomo srečali v soboto 14.5. ob 15.00. Prisluhnili bomo paraolimpijcu Darku Đuriču, potem pa si bomo vzeli čas za druženje ob športnih igrah.
Prošnja procesija pred Vnebohodom:
Tudi letos bomo imeli v torek 24.5.2022, pred praznikom Vnebohoda, procesijo s prošnjo, naj Bog blagoslovi naše delo in sadove naših gozdov, polj in travnikov. Ob 7.00 bo krenila procesija izpred Antonove kapelice v Dolnicah. Sledila bo sveta maša na Glincah. Toplo vabljeni, da skupaj poprosimo za Božji blagoslov!
Zaključek veroučnega leta za veroučence 9. razreda:
Kot vsako leto bomo zaradi šolskih obveznosti, zaključili z 9. razredom malo prej. Srečali se bomo v soboto 28.5. ob 19.00 pri sveti maši, pri kateri bodo sodelovali. Po sveti maši dobijo spričevala.
K Bogu so odšli:
V sredo 23.3.2022: Frančiška Erjavec (Toško čelo)
V torek 29.3.2022: Tilka Bavec (Krivec)
V četrtek 21.4.2022: Janez Furlan (Omersova ul.)
V soboto 23.4.2022: Ema Sečnik (Jarčeva ul.) (Spomnimo se jih v molitvi)
Letošnja župnijska akcija
je pomoč Pakistanu. Sredstva bodo namenjena za pomoč 300 revnim katoliškim družinam s 1500 člani, ki živijo v revnih naseljih blizu večjih mest v Pakistanu na območju nadškofije Karachi in škofije Faisalabad. V času zaprtja zaradi koronavirusa je veliko staršev izgubilo delo, revščina se povečuje, ne dobijo novega dela. Zaenkrat smo zbrali že 562 EUR. ZBIRAMO ŠE NAPREJ. Res hvala!
Vabljeni k Šmarnicam
Šmarnice tudi letos v Podutiku potekajo ob 18.00 zunaj, pri Marijinem kipu. Trajajo 15 minut: Vsak dan preberemo eno šmarnično zgodbo, potem pa se animatorji še na kratko poigramo z otroki.
Lokacija:
