»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20)
November je mesec konca in je mesec začetka. Liturgičnega leta namreč. Dnevi se skrajšajo, jutro in večer sta si vedno bližje, vedno dlje pa moramo spet čakati na jutro. Čas, v katerem lahko začnemo pogrešati svetlobo, luč, sonce; čas, v katerem se nas lahko poloti nekakšna umaknjenost vase, brezvoljnost, morda celo začetki depresije.
K temu lahko pripomore svet, v katerega smo skupaj z našo Cerkvijo postavljeni. Svet, v katerem vedno jasneje spoznavamo, da smo ljudje sposobni doseči zgolj premirje med dvema spopadoma, med dvema vojnama, mir sam pa ostaja za nas nedosegljiva dobrina. Svet, v katerem doživljamo vsakodnevni boj za oblast, za moč, za prevlado. Svet, v katerem umiranje lačnih, revnih in izkoriščanih umikajo očem, da ne bi vznemirjali blagostanja bogatih, v ospredje pa vsiljujejo ideologije in skupine, ki zanikajo naravne zakone in Božje postave, položene v svet in človeka. Svet, v katerem so napovedali neusmiljen spopad družini in njenim svetim temeljem.
Mrak poglobi še grešnost v Cerkvi, ki se kaže na toliko načinov: tudi tukaj od boja za moč, preko zavisti, različnih zlorab, pa do osebne grešnosti vsakega izmed nas.
Za našo vero in našo duhovnost je zato dragoceno, da se kot cvet soncu, odpiramo dragocenim sporočilom novembrskega koledarja.
Začeli bomo s praznikom vseh svetih. Svetost. Ne samo občudovana v umetniških stvaritvah po naših cerkvah ter v Zlati in drugih legendah, ampak svetost, ki jo živijo naši bratje in sestre, ki jo živijo kristjani v naši župniji, tista svetost, ki vedno znova nagovarja in spodbuja tudi vsakega izmed nas. »Najbolj korenito premagovanje zla v Cerkvi in v družbi dosežemo samo po zaslugi prenovljene svetosti življenja. Če hočemo zlo odstraniti iz korenin, se moramo spomniti, da 'se zlo izkorenini ne s strogostjo, ampak s svetostjo'« (F. Lombardi).
Zahvalna nedelja nam bo odprla oči za lastno obdarovanost. Kako lepo postane življenje, ko ga začnemo sprejemati in živeti kot dar. Ko začnemo brate in sestre sprejemati in živeti kot dar. In ko v življenju spoznamo moč odpuščanja, ko sprejmemo Božjo bližino in mu hvaležno pojemo: »Bil si mi pomoč, v senci tvojih peruti vriskam« (Ps 63,8).
Čas, ki ga živimo, se izteče v praznovanje Kristusa, Kralja vesoljstva. Kakšno kraljevanje? Pribit na križ, nad njegovo glavo napis: Jezus Nazarečan, judovski kralj, na njegovih ustnicah in v njegovem srcu pa molitev za odpuščanje. Kralj, ki ne potrebuje žezel in kron, ki ne potrebuje blišča in škrlata, ki ne potrebuje divizij in arzenalov.
Zakaj ne? Ker ima Očeta, ki ga sprejema kot svojega ljubljenega sina, in ker ima brate in sestre, s katerimi želi biti »vse dni, do konca sveta«.
Z njim začnimo nov advent! Msgr. Stanislav Zore OFM, ljubljanski nadškof
Učna ura hvaležnosti
Kolikokrat sem bil kot otrok deležen opozorila s strani staršev, ko sem kaj prejel kot darilo, naj si bo navaden piškot, dišeč sadež ali desetak: »A si se kaj zahvalil, a si rekel hvala?« Pa gre res le za izrečeno besedo ali več, za držo v življenju, ki se poraja iz zavesti, da to, kar sem prejel, ni bilo samoumevno, lahko tudi ne bi dobil?
Mislim, da ima hvaležnost največ opraviti z odnosom. Ker me ima nekdo rad, mi je naklonjen, mi je nekaj podaril in ker imam tudi sam do njega pozitiven odnos (ga cenim, ga imam z drugo besedo rad), je občutek veselja obojestranski, saj presega računico daj – dam.
Iz medmrežja sem pobral, kako so raziskave pokazale, da je hvaležnost koristna na različnih področjih:
Pomaga nam sklepati prijateljstva. Če se zahvalimo osebi, ki smo jo pravkar spoznali, je večja verjetnost, da bomo s to osebo v dolgotrajnem, prijateljskem odnosu. Izboljšuje fizično zdravje. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, poročajo o manj bolečinah, splošnemu občutku, da so zdravi, bolj redno telovadijo in tudi bolj redko obiskujejo zdravnika. Zboljšuje lahko tudi delovanje srca in ožilja ter obrambni sistem telesa. Izboljšuje psihično zdravje. Hvaležni ljudje so bolj srečni, manj je napadov tesnobe, težje zapadejo v depresijo. Hvaležnost spodbuja empatijo (vživljanje v drugega) in zmanjšuje agresijo (napadalnost). Ljudje, ki izražajo hvaležnost, so v manjši meri maščevalni oziroma so bolj optimistični, družabni, občutljivi za potrebe drugih in empatični. Izboljšuje spanec. Redno prakticiranje hvaležnosti lahko prispeva k boljšemu in daljšemu spancu. Zvišuje samospoštovanje. Ljudje, ki so hvaležni, imajo več samospoštovanja, delno tudi zato, ker cenijo dosežke in uspehe drugih ljudi. Izboljšuje psihično moč. Hvaležni ljudje imajo prednost pri spopadanju s travmo in so bolj prožni, kar jim pomaga, da lažje okrevajo po stresnih situacijah (Morin, 2014).
Zahvalna nedelja kot uradni dan zahvaljevanja za sadove zemlje je za nekatere postala nekoliko iz mode. Leta nazaj je bila še smiselna, da so se ljudje zahvaljevali Bogu za dobro letino. Kaj pa danes, ko je pridelek bistveno odvisen od kmetijskih strojev, porabljenih umetnih gnojil, skrbno izbranih semen, sredstev za zatiranje plevela in škodljivcev? Bog ima komaj še kaj pri tem.
Lahko gledamo tudi tako, vendar imamo verni ljudje drugačen pogled na resničnost. V »sadovih zemlje in človeškem delu« vidimo v prvi vrsti »darove Neba« Jasno nam je, da je potrebno tudi človekovo udejstvovanje, a nazadnje je vse dar Stvarnika. Za vsem prepoznavamo Njega, ki nam podarja dobrine zemlje. Zato velja hvaležnost Njemu, »početniku življenja«.
Pa ne gre le za sadove zemlje. Koliko je ljudi, ki nas že leta in leta spremljajo in so naši zanesljivi sopotniki! Pravi »darovi Neba«, pa tudi mi smo takšni za njih. Kako drugače bi teklo naše življenje in za veliko bi bili prikrajšani, če jih ne bi srečali! A je to naša zasluga, zgolj naše delo? Res je, imeli smo odprte oči in smo tudi nekoliko pripomogli, ko smo v določenem trenutku izrekli svoj »da«, vendar to ne preprečuje, da ne bi v njih videli »daru Nebes«. Sopotniki, s katerimi gremo skozi življenje so za nas pravi »zadetek«, zato praznujemo poroke in obletnice porok z mašo, da se zahvalimo »Nebesom«.
Kaj pa otroci? So naši, a nam ne pripadajo. Da jih imamo in da so, kakršni so, je dar, »dar Nebes«. Kdaj smo se zanje Bogu zahvalili?
Koliko je še drugih drobnih »sreč«: posrečeno novo delovno mesto, polno novih motivacij; nepričakovana ozdravitev v sorodstvu…
Včasih se zdi, kakor da nas je strah zahvaliti se za izkazano dobroto Njemu, ki je začetek in pravzrok vsega. Komu pa naj se zahvalimo za vse »darove Nebes«, ki smo jih nezasluženo prejeli, če ne Bogu. Ali ni On tisti, ki drži pokonci svet, ga vodi, usmerja in v njem deluje?
Jasno, da vse stvari v našem življenju ne tečejo ravno po željah. Pridejo porazi, neuspehi, krize, bolezni, nesreče, morda več kakor lahko nosimo. O tem se da debatirati… Pa vendar so tudi svetli trenutki, sedaj in tukaj. Koliko znamenj veselja, miru, notranje svobode, ki so kot predokus Nebes, ko bo Bog dokončno »vse v vsem«! Zato se že sedaj veselimo »darov Nebes« in zahvaljujmo se za Njegovo dobroto!
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
Zelo se bom zahvaljeval Gospodu s svojimi usti, sredi množice ga bom hvalil. (Ps 109,30)
Dragi bratje in sestre.
Zahvalna nedelja nas spodbuja in vabi k hvaležnosti. Hvaležnost življenje naredi polno, bogato in smiselno. Uči nas, da je življenje dar, da smo dar mi sami, da so drugi podarjeni nam in mi podarjeni drugim. Hvaležnost nas uči, da stvari v našem življenju niso samoumevne; da bi jih lahko tudi ne bilo. Pa tudi da ljudje v našem življenju niso samoumevni; da bi jih lahko tudi ne bilo. Ob zahvalni nedelji bi se tudi sam rad zahvalil najprej vam, bratje duhovniki. Hvaležen sem vam, da se ne naveličate iskati primernih poti in načinov za oznanjevanje evangelija in za posvečevanje Božjega ljudstva. Hvala vam za vse molitve, s katerimi svoje ljudi prinašate pred Boga, pa tudi za vašo medsebojno povezanost, za vašo skrb za duhovniško bratstvo. Vem, da je nepopolno, a vendar je dragoceno.
Zahvaljujem se vam, sestre redovnice in bratje redovniki, ki ste med nami priče posvečenega življenja. Hvala vam za različne pobude, s katerimi bogatite življenje naše krajevne Cerkve. Hvala vam za kateheze, za hiše duhovnih vaj, za misijone in spovedovanje. Hvala kontemplativnim samostanom, da ste med nami oaze stalne molitve in češčenja najsvetejšega zakramenta.
Zahvaljujem se vam, stalni diakoni. Vi ste prvi pomočniki svojih duhovnikov. Prevzemajte poslanstvo, za katero vas je Bog poklical, da boste s svojo gorečnostjo prebudili nove diakonske poklice.
Zahvaljujem se našim katehistinjam in katehistom, ki potrpežljivo in predano na mlajše rodove prenašate ljubezen do Boga in ljubezen do Cerkve. Hvala vam, da sodelujete s starši in jim pomagate v naših otrocih razvijati čut za resnično, dobro, lepo in plemenito.
Zahvaljujem se tudi vsem župnijskim sodelavcem. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive. Duhovniki vas zelo potrebujejo, da jim pomagate in z njimi sodelujete pri skrbi za materialne in duhovne potrebe svojih župnij. Brez župnijskih sodelavcev, ključarjev, gospodarskega sveta, župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tistih, ki skrbite za čistočo naših cerkva, bi bilo župnijsko življenje zelo okrnjeno. Pomembnost sodelovanja vseh v skrbi za župnijo je tudi pokazala sinoda, ki nas je povabila k skupni hoji.
Iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki si prizadevate, da bi bilo v naši državi več poštenja in pravičnosti, več pripravljenosti za resnico, več demokracije, več medsebojnega spoštovanja in skrbi za skupno dobro. Čeprav ne morem našteti vseh, se želim zahvaliti vsem očetom in mamam, ki ste v tem letu sprejeli novo življenje. Ob vsej zmedenosti časa, nekaterih skupin in njihovih ideologij ste sprejeli dar novega življenja. Zaradi vas, drage mame in očetje, lahko zaupamo v prihodnost.
Ob zahvali vsem in vsakomur prosim Marijo, naj vas skrbno varuje, nebeškega Očeta pa, naj blagoslavlja vas in vse vaše ljudi. Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof
Teden zaporov 2022
V tednu od 13. do 19. novembra bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Vsako leto ga pripravimo v okviru Katoliške cerkve in tudi drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Naslov letošnjega tedna zaporov je »Hvala za«. Težko pa je biti hvaležen, počastiti Boga, ko se življenje zdi brezupno, osamljeno ali nepravično. Z izrazom hvaležnosti za male stvari vendarle spoznamo, da so te dejansko velike – nov dan, ki nam prinaša novo priložnost, družina, prijatelji, zrak, ki ga dihamo, streha nad glavo, hrana, prijaznost neznanca, celo zvestoba domače živali. Hvaležnost nas vodi tudi v stanovitnost, h kateri nas vabi Kristus, da se nam vsakdanje življenje ne bi zdelo samoumevno in ne bi tekali brezglavo sem ter tja. Z vprašanjem, za kaj sem tukaj in zdaj hvaležen, se lahko usidram v dani trenutek in ohranjam pripravljenost, osredotočenost in odkrivam modrost, kaj je smiselno in kaj me napolnjuje. Komu in skupaj s kom sem lahko hvaležen, s kom lahko to hvaležnost delim in jo širim? Molite z nami vsak dan tedna zaporov, ko letos potujemo skozi sovražnost, stigmo in obup, ko se premikamo proti upanju, hvaležnih src za vse, kar je pred nami. Župnijska občestva, skupnosti in različne ustanove bo k molitvi in medsebojni povezanosti vabil temu namenjen plakat. Besedilo na zadnji strani plakata je lahko ob posameznih dneh tedna v pomoč pri oblikovanju ene od prošenj za vse potrebe pri liturgijah. Naj nas letošnji teden zaporov med seboj poveže v molitvi in skrbi za vse brate in sestre, ki v sebi doživljajo zapor in težo življenja v različnih dimenzijah. Robert Friškovec, zaporniški vikar
Letos bo teden Karitas potekal od 21. do 27. novembra 2022, in sicer pod geslom. Skupaj delajmo za dobro!
Romanje na Ponikvo/Klic dobrote (23. 11.) Sv. maša na Ponikvi ob 12.00: mašuje msgr. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske Karitas. Po sv. maši: manjša pogostitev s kavo in čajem. Kosilo v Celju ob 14.00 za vse prostovoljce, sodelavce Karitas. Generalka Klica dobrote ob 16.00, v dvorani Golovec. 32. dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju ob 20.00 z neposrednim prenosom na TV SLO, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Sodelavci, prostovoljci Karitas vabljeni, da skupaj poromamo k sv. Martinu na Ponikvo. Veselje in delo vseh nas položimo na oltar in drug drugega spodbudimo, da svoje delo, znanje, odprtost do sočloveka v stiski prenesemo v svoje župnije.
Nedelja Karitas (27. 11.) Vabi nas k dejavni ljubezni do sočloveka skupaj s sodelavci, prijatelji, v družini, župniji, lokalni skupnosti … Geslo nas nagovarja, da slišimo, sprejemamo, dajemo. Smo v trenutku, ko vabimo k dejavnosti, da se ljudje vključimo v občestvo in družbo ter z odprtim srcem opazimo stiske med sabo. Skupaj pa lažje podamo roko človeku. Karitas je dejavna ljubezen in mi prostovoljci, sodelavci smo del te velike družine, ki v družbi širi dobro. Povabljeni smo, da znamo v drugih prepoznati talente, znanje in veščine ter jih povabiti med prostovoljce. »Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,10). Povabljeni smo, da vsak v srcu začuti, na kakšen način lahko pristopi k sočloveku, še posebej tistim, ki so v stiski. Ob vsej materialni pomoči je izrednega pomena tudi bližina prostovoljcev Karitas z vsako družino oz. posameznikom v stiski.
V tednu Karitas bomo imeli v cerkvi in v župnijskem hodniku škatlo, kamor boste lahko darovali različna čistila, ki jih bomo namenili socialno ogroženim družinam. Že vnaprej hvala za vašo dobroto!
NAMENITEV DELA DOHODNINE ŽUPNIJAM
Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve, namesto prejšnje ureditve, ki je to dovolila nameniti le Katoliški cerkvi (Slovenski škofovski konferenci) kot celoti. Predlagamo, da spodbudite vernike, ki tega še niso storili, da podpišejo izjavo o namenitvi dela dohodnine svoji župniji. Tako izpolnjeno izjavo naj sami posredujejo na FURS ali oddajo v župniji, da jih župnik skupaj zbrane odda na FURS osebno ali s priporočeno pošto. Rok za oddajo izjav je 31. december. Če kdo potrebuje vzorec take izjave, naj sporoči na ekonomat svoje škofije.
Blaž Gregorc, ravnatelj gospodarske uprave Nadškofije Ljubljana
BOGOSLOVCI LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
PROPEDEVTIČNI (PRIPRAVLJALNI) LETNIK 3 kandidati v propedevtičnem letniku: Janez Peter Bohinc iz župnije Radovljica, Peter Černe iz župnije Kranj, Matevž Marinko iz župnije Brezovica.
1. LETNIK Jure Sovinc iz župnije Radovljica. 2. LETNIK Rok Gornik iz župnije Ribnica. 3. LETNIK Luka Anžič iz župnije Ihan, Gregor Anton Capuder iz župnije Moravče.
4. LETNIK Matija Golob iz župnije Šmartno pri Litiji.
5. LETNIK Matjaž Venta iz župnije Dob.
6. LETNIK Blaž Zorko iz župnije Ljubljana - Koseze.
PODPORNA SKUPINA ZA ONKOLOŠKE BOLNIKE
Podporna skupina za onkološko bolne duhovnike, redovnike in redovnice vabi na srečanja, ki so vsak drugi torek v mesecu ob 10.00 v župnišču župnije Ljubljana - Koseze, Draga 14. Oseba za stik je g. Štefan Pavli 031/826 737 ali stefan.pavli@rkc. si. Podporna skupina za onkološke bolnike laike pa ima srečanja v prostorih Bolniške župnije na Trubarjevi 80 v Ljubljani, vsak drugi četrtek v mesecu. Oseba za stik je g. Franci Alič 031/380 134 ali franci.alic@rkc.si
OBVESTILA KATOLIŠKE MLADINE
V novembru bomo odprli prijave za program POTA 2023. Prijavijo se lahko mladi od 18. do 30. leta, ki bi želeli izkusiti misijonsko prostovoljstvo v tujini ter graditi na svoji osebni in duhovni rasti. Projekti in podrobne informacije so objavljeni na spletni strani pota.si.
Nikodemovi večeri Tudi v letošnjem letu v sodelovanju s Teološko fakulteto za študente v Ljubljani pripravljamo Nikodemove večere, ki bodo 17., 22. in 24. novembra potekali na treh različnih fakultetah na Univerzi v Ljubljani. Tokrat se bomo dotaknili teme kritičnega mišljenja. Več informacij o vsebini in lokacijah večerov bomo objavili na spletni strani Katoliške mladine.
Letošnje evropsko srečanje mladih, ki ga pripravljajo taizéjski brati, bo potekalo od 28. decembra 2022 do 1. januarja 2023 v Rostocku v Nemčiji. Prijave so že odprte na spletni strani Katoliške mladine, kjer so zbrane tudi podrobne informacije. Trenutno že intenzivno potekajo prijave za Svetovni dan mladih 2023 (SDM). Sporočamo vam, da smo na spletni strani svetovnidanmladih.si spremenili cene. Zaradi dviga cen letalskih vozovnic smo se odločili za ponudbo avtobusnega prevoza. Za dodatne informacije lahko stopite v stik z nami na sdm@katoliskamladina.si. Matevž Mehle
Življenje ni problem, ki ga je treba rešiti, ni vprašanje, na katerega je treba odgovoriti. Življenje je skrivnost, ki jo je treba opazovati, se ji čuditi, jo okušati.
Nehvaležnost je sivo blato na roki obdarovanca, ki ne čuti žlahtnosti darovalčeve dlani.
Adventni venčki
V nedeljo 20.11.2022 bodo že na voljo adventni venčki. Prav tako na 1. adventno nedeljo 27.11.
Priporočeni dar zanje je 12 EUR. Darovi so namenjeni župnijski Karitas da lažje pomaga socialno ogroženim. Že vnaprej hvala za pomoč.
OBISK BOLNIH, STAREJŠIH IN INVALIDOV
Bo na prvi petek 4. novembra. Če kdo od starejših ali bolnih želi obisk, pogovor ali obhajilo, naj sporoči.
SEJA ŽPS
Bo v torek 8.11.2022 ob 19.45. Vzemite si čas in pridite.
SVETOPISEMSKA SKUPINA
Vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19.45 se lahko na zanimiv način ob projekciji srečate z razlago svetopisemskih odlomkov. Vabljeni 14.11.2022. Ne bo vam dolgčas.
PRAZNIK SV. CECILIJE – ZAVETNICE PETJA
Ob godu sv. Cecilijo, 22. novembra, čestitamo pevcem in organistom ob njihovem prazniku. Iskrena hvala pevcem in pevkam v vseh župnijskih zborih (v odraslem mešanem zboru, »Večernicah«, mladinskem zboru, otroškem zboru) in vsem, ki skrbite za živahno ljudsko petje pri vsakdanjih mašah. Vsaka maša je lepa – še toliko bolj pa, če se pri njej lepo prepeva.
»Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno - se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.« A. M. Slomšek
»Kakovost zakonske zveze in družine odloča o kakovosti ljubezni posameznika in o vezeh človeške skupnosti. Zato sta država in Cerkev odgovorni, da prisluhneta družinam in jim omogočita ljubečo, solidarno in učinkovito bližino: da jih podpreta pri delu, ki ga že opravljajo za vse, in spodbujata njihovo poklicanost za bolj človeški svet, oziroma bolj solidaren in bolj bratski.« Papež Frančišek
Molka se uči od zgovornih, potrpežljivosti od nestrpnih, prijaznosti od grobih.
Tem svojim učiteljem bodi večno hvaležen. Arabska modrost
